Zdrava tla

Tla in kmetijstvo v EU

Kmetijska zemljišča predstavljajo približno 50 % površine EU, zato je kmetijstvo tesno povezano z zdravjem tal. Vendar je kakovost tal v EU pred številnimi izzivi, vključno z erozijo, degradacijo in dezertifikacijo ter zmanjšanjem količine organskih snovi in izgubo biotske raznovrstnosti.

Številni vidiki, ki ogrožajo zdravje tal, so povezani s kmetijstvom in pritiski za zadovoljevanje vse večjih potreb po hrani, denimo:

• degradacija in zmanjševanje kakovosti tal zaradi intenzivnih praks
• zbitost tal zaradi uporabe težkih kmetijskih strojev in neustreznih kmetijskih praks obdelovanja zemljišč
• škoda, ki jo biotski raznovrstnosti povzročajo monokulture ter druge prakse rabe in gospodarjenja z zemljišči
• onesnaževanje s kemikalijami (npr. pesticidi, težke kovine, farmacevtski izdelki, plastika itd.)
• opuščanje in zanemarjanje zemljišč

Z vidika reševanja teh izzivov skupna kmetijska politika zagotavlja, da kmetijstvo izpolnjuje zahteve politik EU na področju varstva tal, kot je določeno v trenutni tematski strategiji EU za tla. Trajnostno upravljanje tal je poleg tega bistvena prvina številnih strategij in prednostnih nalog evropskega zelenega dogovora, denimo:

• strategije „od vil do vilic“
• akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje
• ciljev za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje
• strategije za biotsko raznovrstnost, ki vključuje strategijo EU za tla
• akcijskega načrta za ekološko kmetovanje

Ukrepi SKP

Cilj SKP je z različnimi pravili in ukrepi zaščititi vlogo tal v trajnostnih kmetijskih sistemih EU, kar kmetom omogoča, da:

• družbi zagotavljajo varno, zdravo in trajnostno pridelano hrano
• imajo stabilen in pravičen dohodek, pri čemer se upošteva pomen dodatnih javnih dobrin, ki jih zagotavljajo
• varujejo naravne vire, izboljšajo biotsko raznovrstnost in prispevajo k boju proti podnebnim spremembam

Pogojenost

Glede na pravila o pogojenosti so vsa plačila prejemnikom SKP povezana s predpisanimi zahtevami ravnanja (PZR) ter z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji (DKOS). Pravila o pogojenosti, ki so pomembna za tla:

• minimalna talna odeja
• ustrezno gospodarjenje z zemljišči za omejitev erozije
• ohranjanje organskih snovi v prsti

Razvoj podeželja

Razvoj podeželja (tako imenovani „drugi steber“ SKP) vključuje posebno prednostno področje za tla, namenjeno preprečevanju erozije in izboljšanju upravljanja.

Države EU lahko v svojih programih razvoja podeželja k temu prednostnemu področju prispevajo s kmetijsko-okoljsko-podnebnimi ukrepi, v okviru katerih se kmetje zavežejo praksam upravljanja, ki varujejo in izboljšujejo tla.

Države EU lahko za spodbujanje trajnostnega upravljanja tal sprejmejo številne druge ukrepe za razvoj podeželja:

• ukrepi za podporo ekološkemu kmetovanju prispevajo k varovanju zdravja tal in biotske raznovrstnosti
• ukrepi za podporo razvoju gozdarstva so učinkoviti proti eroziji tal
• naložbeni ukrepi so namenjeni financiranju strojev za konzervacijsko obdelavo tal, da se čim bolj zmanjša razgradnja tal in ohrani visoka raven talne odeje jeseni in pozimi, s čimer bi lahko omejili emisije toplogrednih plinov, zmanjšali erozijo in povečali vsebnost organskih snovi v prsti
• ukrepi za podporo prenosa znanja, svetovalnih storitev in sodelovanja lahko kmetom pomagajo pri obvladovanju različnih dejavnikov, ki ogrožajo tla, kot so erozija, zakisljevanje ali izguba organskih snovi, ter spodbujajo sprejemanje trajnostnih praks upravljanja tal, prilagojenih lokalnim kmetijsko-ekološkim pogojem in pogojem kmetovanja

Evropska mreža za razvoj podeželja (ENRD) spodbuja tudi izmenjavo zamisli in dobrih praks prek tematskih področij o učinkoviti rabi virov ter upravljanju voda in tal.

SKP za obdobje 2023–2027

SKP za obdobje 2023–2027 je začela veljati 1. januarja 2023. Vključuje večjo podporo za zdrava tla v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora.

Specifični cilji SKP za obdobje 2023–2027

SKP za obdobje 2023–2027 temelji na desetih specifičnih ciljih. Trajnostno upravljanje tal je ključna prvina različnih ciljev, zlasti tistih, ki se osredotočajo na krajino in biotsko raznovrstnost, naravne vire in podnebne ukrepe.

Strateški načrti SKP

V strateških načrtih SKP lahko države EU prožneje oblikujejo ukrepe, s katerimi rešujejo najbolj pereče izzive na področju tal, hkrati pa prispevajo k skupnim ciljem EU.

Nova zelena struktura

Nova zelena struktura SKP za obdobje 2023–2027 vključuje strožja pravila in zagotavlja več priložnosti za okolju prijazno kmetovanje. Velik del proračuna SKP za obdobje 2023–2027 je denimo namenjen okoljskim shemam, ki lahko podpirajo kmete pri prostovoljnih praksah. Komisija je januarja 2021 objavila okvirni seznam okoljskih shem, med katerimi je tudi več praks, ki ugodno vplivajo na tla.

Orodje za trajnostnost kmetij za hranila

SKP za obdobje 2023–2027 kmetom omogoča uporabo orodja za trajnostnost kmetij za hranila (FaST). Orodje FaST kmetom svetuje o uporabi gnojil, prilagojenih dejanskim zahtevam posevkov, in zagotavlja skladnost z veljavno zakonodajo o uporabi gnojil. Novo orodje bo pospešilo optimizacijo uporabe gnojil, kar bo zagotovilo gospodarske in okoljske koristi, prispevalo pa bo tudi k digitalizaciji kmetijstva z izboljšanjem ravni znanja in spretnosti kmetov pri uporabi digitalnih orodij.

Spremljanje napredka

Komisija s skupnim okvirom spremljanja in vrednotenja (CMEF) zbira različne kazalnike za merjenje napredka SKP pri doseganju ciljev politike. Na portalu kmetijskih podatkov Komisije so preglednice, ki prikazujejo najpomembnejše kazalnike o stanju tal.

CMEF zagotavlja tudi okvir za vrednotenja in zunanje študije. Komisija je novembra 2020 objavila neodvisno študijo o vplivu SKP na trajnostno upravljanje tal, ki jo je izvedla organizacija Alliance Environement GEIE.

SKP za obdobje 2023–2027 vključuje tudi okrepljeno spremljanje učinkovitosti in okvir vrednotenja, ki bosta omogočila večjo odgovornost in prehod na izvedbeni model, ki temelji na uspešnosti.

Znanje, raziskave in inovacije

Razvoj znanja, raziskav in inovacij je bistven za spodbujanje možnosti trajnostnega upravljanja tal.

Sistem kmetijskega svetovanja svetuje kmetom, kako lahko na svojih kmetijah izvajajo trajnostno upravljanje tal, upoštevajo pravila za varstvo tal, izkoristijo podporo, ki je na voljo v okviru razvoja podeželja, ter širijo znanje o novih metodah in tehnologiji.

Raziskave in inovacije

Komisija podpira tudi raziskave in inovacije, da bi bolje razumeli vpliv kmetijstva in gozdarstva na tla ter razvoj novih tehnik in tehnologij, ki lahko izboljšajo proizvodne sisteme za izboljšanje tal. Komisija predlaga predvsem nove pristope k raziskavam in inovacijam v kombinaciji z izobraževanjem, usposabljanjem, naložbami in predstavitvijo dobrih praks, denimo s projekti „živih laboratorijev“ in „usmerjevalnih kmetij“ v okviru misije Obzorja Evropa „Evropski dogovor o tleh“.

Evropsko partnerstvo za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti

Evropsko partnerstvo za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (EIP-AGRI) je še vedno ključni instrument prihodnje SKP za spodbujanje oblikovanja, preskušanja in razširjanja inovativnih rešitev, doseženih z delom operativnih skupin. Te operativne skupine povezujejo kmete, gozdarje, raziskovalce, svetovalce, podjetja in okoljske nevladne organizacije ter jih spodbujajo k sodelovanju pri inovativnih projektih na področju kmetijstva in drugih dejavnostih, povezanih s kmetijstvom in podeželjem.

Raziskave v praksi: digitalizacija

S podpiranjem boljših sistemov upravljanja lahko digitalizacija kmetom pomaga izboljšati rodovitnost tal in zmanjšati onesnaževanje. Precizno kmetijstvo denimo uporablja digitalno spremljanje lokacij za ciljno uporabo hranil in pesticidov, satelitski sistemi za usmerjanje pa omogočajo uporabo trajnih voznih poti (kmetovanje z nadzorovanimi voznimi potmi – CTF). Zaradi manjše zbitosti vrhnje plasti tal se vlažnost in zračnost tal izboljšata, kar omogoča stabilnejše donose v obdobjih suše in močnega deževja.