Skupna kmetijska politika: 2023–2027

Nov način dela

Nova SKP za obdobje 2023–2027 je posodobljena politika z velikim poudarkom na rezultatih in smotrnosti.

2. decembra 2021 je bil uradno sprejet dogovor o reformi skupne kmetijske politike (SKP). Nova zakonodaja, ki je začela veljati 1. januarja 2023, utira pot pravičnejši in okolju prijaznejši SKP, ki bo v večji meri temeljila na smotrnosti.

Njen namen je evropskim kmetom zagotoviti trajnostno prihodnost, zagotoviti bolj ciljno usmerjeno podporo malim kmetijam in omogočiti večjo prožnost državam EU pri prilagajanju ukrepov lokalnim razmeram.

Kmetijstvo in podeželje sta osrednjega pomena za evropski zeleni dogovor, nova SKP za obdobje 2023–2027 pa bo ključno orodje pri uresničevanju ciljev strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost.

 

Deset specifičnih ciljev

Politika se osredotoča na deset specifičnih ciljev, ki so povezani s skupnimi cilji EU glede socialne, okoljske in gospodarske trajnostnosti v kmetijstvu in na podeželju.

Nacionalni strateški načrti

Vsaka država EU je pripravila nacionalni strateški načrt SKP, ki bo združeval financiranje dohodkovne podpore, razvoja podeželja in tržnih ukrepov. Države EU so pri pripravi svojih strateških načrtov prispevale k desetim specifičnim ciljem, in sicer na podlagi nabora orodij za širše ukrepe politike, ki ga je zagotovila Komisija in ki bi se lahko prilagodili nacionalnim potrebam in zmogljivostim.

Poudarek na smotrnosti in rezultatih

Zakonodaja SKP določa skupni sklop kazalnikov, ki so del novega okvira smotrnosti, spremljanja in vrednotenja. Kazalniki se bodo spremljali z letnimi poročili o smotrnosti in dvoletnim pregledom izvajanja strateških načrtov SKP, da se bo ocenil napredek držav EU pri doseganju njihovih ciljev in ciljev SKP.

Ključna področja reforme

SKP za obdobje 2023–2027 vključuje več reform politike za podporo prehodu na trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo v EU.

Okolju prijaznejša SKP

SKP za obdobje 2023–2027 kmetijstvo podpira pri tem, da bi veliko bolj prispevalo k ciljem evropskega zelenega dogovora:

• ambicioznejši zeleni cilji: načrti SKP so v skladu z okoljsko in podnebno zakonodajo. Vsaka država EU mora v svojem strateškem načrtu SKP pokazati večjo ambicioznost na področju okoljskih in podnebnih ukrepov v primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem (brez „nazadovanja“), prav tako mora načrt posodobiti ob spremembah podnebne in okoljske zakonodaje;
• prispevek k ciljem zelenega dogovora: nacionalni strateški načrti SKP prispevajo k ciljem zelenega dogovora (v priporočilih za SKP je navedeno, kako naj bi se ta prispevek zagotovil);
• izboljšana pogojenost: plačila upravičencem v okviru SKP so vezana na sklop strožjih obveznih zahtev. Na primer, na vsaki kmetiji je vsaj 3 % ornih zemljišč namenjeni biotski raznovrstnosti in neproizvodnim elementom z možnostjo prejemanja podpore prek okoljskih shem, da se doseže 7 %. Mokrišča in šotišča so prav tako zaščitena;
• okoljske sheme: vsaj 25 % proračuna za neposredna plačila je dodeljenih okoljskim shemam, s čimer bodo zagotovljene močnejše spodbude za podnebju in okolju prijazne kmetijske prakse in pristope (kot so ekološko kmetovanje, agroekologija, ogljično kmetovanje itd.) ter za izboljšave na področju dobrobiti živali;
• razvoj podeželja: vsaj 35 % sredstev je dodeljenih ukrepom za podporo podnebju, biotski raznovrstnosti, okolju in dobrobiti živali;
• operativni programi: v sektorju sadja in zelenjave je v okviru operativnih programov okolju namenjenih vsaj 15 % odhodkov;
• podnebje in biotska raznovrstnost: 40 % proračuna SKP mora biti povezanih s podnebjem in trdno podpirati splošno zavezo, da se 10 % proračuna EU nameni ciljem na področju biotske raznovrstnosti do konca obdobja večletnega finančnega okvira EU.

Pravičnejša SKP

V okviru SKP za obdobje 2023–2027 se podpora usmerja k tistim, ki jo najbolj potrebujejo:

• prerazporeditev dohodkovne podpore: države EU morajo vsaj 10 % neposrednih plačil nameniti orodju prerazporeditvene dohodkovne podpore, da bi bolje obravnavale dohodkovne potrebe manjših in srednje velikih kmetij;
• aktivni kmetje: nova zakonodaja vsebuje obvezno, vendar prožno opredelitev aktivnega kmeta, ki jo uvedejo države EU, vključno z ravnjo dejavnosti, ki se izvajajo. Nekatere vrste podpore EU lahko prejmejo le aktivni kmetje;
• socialna pogojenost: plačila v okviru SKP so vezana na spoštovanje določenih delovnih standardov EU, upravičenci pa so spodbujeni k izboljšanju delovnih pogojev na kmetijah;
• konvergenca plačil: z novo SKP za obdobje 2023–2027 se zagotovi večja konvergenca ravni dohodkovne podpore, tako znotraj posameznih držav EU kot med njimi;
• podpora mladim kmetom: države EU morajo vsaj 3 % proračuna za neposredna plačila dodeliti mladim kmetom, in sicer v obliki dohodkovne podpore ali podpore za naložbe ali zagonske pomoči za mlade kmete;
• izboljšanje uravnotežene zastopanosti spolov: enakost spolov in povečanje udeležbe žensk v kmetijstvu sta – prvič – vključena v cilje strateških načrtov SKP. Države EU morajo proučiti ti vprašanji in obravnavati opredeljene izzive.

Izboljšanje konkurenčnosti

SKP za obdobje 2023–2027 krepi položaj kmetov v dobavni verigi in spodbuja konkurenčnost agroživilskega sektorja:

• izboljšana pogajalska moč: z novimi pravili se krepi sodelovanje med proizvajalci, pri čemer se kmete spodbuja k skupnemu delu in se jim omogoča, da na trgu ustvarijo izravnalno moč;
• tržna usmerjenost: SKP za obdobje 2023–2027 ohranja splošno tržno usmerjenost iz prejšnjih reform, pri čemer kmetije v EU spodbuja, da ponudbo uskladijo s povpraševanjem v Evropi in zunaj nje;
• rezerva za krizne razmere: za spoprijemanje s prihodnjimi krizami prenovljena SKP vključuje novo finančno rezervo v višini vsaj 450 milijonov evrov na leto;
• podpora za vinski sektor: dogovorjena so bila posebna pravila za izboljšanje podpore za vinski sektor.

Znaten proračun

Za SKP bo še naprej na voljo trden dolgoročni proračun.

Financiranje SKP

Za SKP v obdobju 2021–2027 so dodeljena sredstva v višini 387 milijard evrov. Ta prihajajo iz dveh različnih skladov: Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS), ki znaša 291,1 milijarde evrov (v tekočih cenah), in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ki bo znašal 95,5 milijarde evrov.

Instrument Next Generation EU

Proračun za EKSRP vključuje 8 milijard evrov iz instrumenta Next Generation EU za pomoč podeželju pri izvajanju strukturnih sprememb, ki so potrebne za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora in digitalnega prehoda.

Prenosi med dodelitvami

Da bi lahko države EU svojo politiko bolje prilagodile prednostnim ciljem kmetijskega sektorja, lahko do 25 % svojih dodelitev v okviru SKP prenesejo na dohodkovno podporo in razvoj podeželja. Države EU lahko uporabijo dodatno prožnost za nekatere namene, kot so podpora okoljskim in podnebnim ciljem, podpora mladim kmetom in podpora v primeru držav s podpovprečnimi neposrednimi plačili.

Znanje, raziskave in inovacije

Napredek na področju raziskav, izmenjave znanja in inovacij je bistven za zagotavljanje pametnega in trajnostnega kmetijskega sektorja.

Komisija je v okviru svoje zaveze, da bo podprla raziskave in inovacije v kmetijstvu, predlagala, da se 10 milijard evrov iz programa Obzorje Evropa nameni projektom, povezanim s hrano, kmetovanjem, razvojem podeželja in biogospodarstvom.

Prenovljena SKP izkorišča to povečano naložbo, pri čemer z vključitvijo okrepljenih sistemov znanja in inovacij na področju kmetijstva (AKIS) spodbuja razvoj inovacijskih projektov, razširja njihove rezultate in spodbuja njihovo čim širšo uporabo. Službe kmetijskega svetovanja so ključno orodje pri izmenjavi novega znanja in zamisli.

Pravna podlaga

Reforma zajema tri uredbe, ki se na splošno uporabljajo od 1. januarja 2023:

• horizontalno uredbo,
• uredbo o strateškem načrtu SKP,
• uredbo o skupni ureditvi trgov.

Za leti 2021 in 2022 je veljala prehodna uredba, s katero se je zapolnila vrzel med sedanjo in novo zakonodajo.