Razvoj podeželja je „drugi steber“ skupne kmetijske politike, ki podpira „prvi steber“ dohodkovne podpore in tržnih ukrepov s krepitvijo socialne, okoljske in gospodarske trajnostnosti podeželskih območij.
Skupna kmetijska politika prispeva k trajnostnemu razvoju podeželskih območij z uresničevanjem treh dolgoročnih ciljev:
- krepitev konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva,
- zagotavljanje trajnostnega upravljanja naravnih virov in podnebnih ukrepov,
- doseganja uravnoteženega teritorialnega razvoja podeželskih gospodarstev in skupnosti, vključno z ustvarjanjem in ohranjanjem delovnih mest.
Podpora SKP za razvoj podeželja
Prispevek SKP k doseganju ciljev razvoja podeželja EU podpira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP). Proračun EKSRP za obdobje 2021–2027 znaša 95,5 milijarde evrov in vključuje tudi 8,1 milijarde evrov iz instrumenta za okrevanje Next Generation EU za spoprijemanje z izzivi, ki jih je povzročila pandemija COVID-19.
Pravila za porabo za razvoj podeželja v obdobju 2021–2022 so določena v prehodni uredbi, ki je bila sprejeta 23. decembra 2020. Z uredbo se predvsem podaljšuje veljavnost obstoječih pravil, ki so prvotno veljala za obdobje 2014–2020. Nekateri dodatni elementi bodo zagotovili nemoten prehod na prihodnjo zakonodajo o novi SKP, ki je začela veljati leta 2023.
Sorodne informacije
Razvoj podeželja v grafih in številkah
Programi razvoja podeželja
Države EU izvajajo financiranje EKSRP v okviru programov razvoja podeželja. Programi razvoja podeželja se sofinancirajo iz nacionalnih proračunov in se lahko pripravijo na nacionalni ali regionalni ravni. Evropska komisija odobri in spremlja programe razvoja podeželja, odločitve v zvezi z izbiro projektov in odobritvijo plačil pa sprejemajo nacionalni in regionalni organi upravljanja.
Vsak program razvoja podeželja mora biti usmerjen v izvajanje vsaj štirih od šestih prednostnih nalog EKSRP:
- spodbujanje prenosa znanja in inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželskih območjih
- krepitev sposobnosti preživetja kmetij in konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva ter spodbujanje inovativnih kmetijskih tehnologij in trajnostnega upravljanja gozdov
- spodbujanje organizacije prehranske verige, dobrobiti živali in obvladovanja tveganj v kmetijstvu
- spodbujanje učinkovite rabe virov in podpiranje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe, v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju
- obnavljanje, ohranjanje in krepitev ekosistemov, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom
- spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja podeželskih območij
Prednostne naloge EKSRP so razčlenjene na osemnajst posebnih prednostnih področij. Države v svojih programih določijo cilje v zvezi z izbranimi prednostnimi nalogami in prednostnimi področji ter strategijo za doseganje svojih ciljev.
Države pri načrtovanju strategij izbirajo s „seznama“ 20 širših ukrepov politike, ki so lahko za doseganje ene ali več prednostnih nalog EKSRP prilagojeni nacionalnim in regionalnim okoliščinam. Napredek pri doseganju ciljev se spremlja z okvirom skupnega spremljanja in ocenjevanja.
Posebne značilnosti programov razvoja podeželja
Poraba za podnebne ukrepe in okolje
Vsaj 30 % sredstev za vsak program razvoja podeželja mora biti namenjenih ukrepom, ki so pozitivni za okolje in prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb, in sicer v obliki nepovratnih sredstev in letnih plačil kmetom, ki preidejo na okolju prijaznejše prakse.
Podpora lokalnim ukrepom
Vsaj 5 % sredstev iz programov za razvoj podeželja mora biti namenjenih ukrepom, ki temeljijo na pristopu „LEADER/lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost“.
Spodbujanje pametnih vasi
Programi za razvoj podeželja lahko podpirajo tudi pobudo za pametne vasi, ki je namenjena razvoju vsestranskega nabora orodij za omogočanje in pospeševanje inovacij na podeželskih območjih Evrope za odpravo skupnih težav prebivalcev teh območij.
Finančni instrumenti
EKSRP je s svojimi finančnimi instrumenti tudi vir posojil, mikrokreditov, poroštev in lastniških instrumentov, ki so na voljo prejemnikom v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželskih območjih za finančno izvedljive projekte, ki prispevajo k izvajanju prednostnih nalog EKSRP. Fi-Compass vključuje dodatne informacije o finančnih instrumentih EKSRP.
Dokumenti v zvezi s programi razvoja podeželja v posameznih državah EU, vključno s partnerskimi sporazumi, povzetki programov in informativnimi pregledi.
Mreža SKP EU
Mreža SKP EU omogoča mrežno povezovanje nacionalnih mrež, organizacij in organov SKP na področju kmetijstva in razvoja podeželja na ravni Unije.
Mreža deluje kot forum za razpravo in izmenjavo dobrih praks o izvajanju SKP med različnimi deležniki, vključno s pristojnimi organi držav članic, kmetijskimi proizvajalci, ocenjevalci, lokalnimi akcijskimi skupinami, vseevropskimi organizacijami, organizacijami za kmetijsko svetovanje ter ponudniki podpornih storitev na področju inovacij.
Mreža zagotavlja podporo pri oblikovanju in izvajanju strateških načrtov SKP, izmenjavi inovacij in znanja, tudi v okviru mreže EIP-AGRI, ter pri vrednotenju SKP.
Mreža SKP EU zagotavlja obsežen nabor dejavnosti in informacij o izvajanju strateških načrtov SKP v EU, vključno s primeri dobrih praks, dogodki in publikacijami.
Mreža SKP EU je nadomestila evropsko mrežo za razvoj podeželja (ENRD), vključno s službo za vrednotenje in mrežo EIP-AGRI.
LEADER
LEADER je pristop „od spodaj navzgor“, ki v lokalnih akcijskih skupinah združuje kmete, podeželska podjetja, lokalne organizacije, javne organe in posameznike iz različnih sektorjev. Lokalne akcijske skupine pripravljajo strategije lokalnega razvoja in upravljajo svoje proračune.
Pristop LEADER krepi vezi v lokalnih skupnostih, spodbuja inovacije med sektorji in olajšuje izmenjavo znanja med lokalnimi akcijskimi skupinami na nacionalni in evropski ravni.
Evropski sklad za regionalni razvoj (ERFD), Evropski socialni sklad (ESF) in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) so pristop LEADER zaradi njegovega uspeha v 30 letih sprejeli v širši lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. Danes skupine „LEADER/lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost“, upravljajo na desettisoče projektov z gospodarskimi, kulturnimi, socialnimi in okoljskimi koristmi za evropsko podeželje.
ENRD nudi podrobne informacije o pristopu LEADER, vključno z viri, naborom orodij in podatkovno zbirko lokalnih akcijskih skupin.
Prihodnost razvoja podeželja
Z novo SKP bodo ukrepi za razvoj podeželja od leta 2023 vključeni v okvir nacionalnih strateških načrtov SKP.
Komisija si prizadeva, da bi bili ukrepi za razvoj podeželja v tem okviru bolj odzivni na sedanje in prihodnje izzive, kot so podnebne spremembe in generacijska pomladitev, hkrati pa bi še naprej podpirali evropske kmete za zagotavljanje trajnostnosti in konkurenčnosti kmetijskega sektorja. Ukrepi za razvoj podeželja bodo tudi močno prispevali h ključnim prednostnim nalogam in strategijam Komisije, kot sta evropski zeleni dogovor in dolgoročna vizija za podeželska območja.
Pravna podlaga
Uredba (EU) št. 1303/2013 – določa skupna pravila, ki se uporabljajo za evropske strukturne in investicijske sklade (sklade ESI)
Uredba (EU) št. 1305/2013 – določa podporo za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)
Uredba (EU) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike
Uredba (EU) št. 1310/2013 – določa podporo za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)
Delegirana uredba Komisije (EU) št. 807/2014 določa podporo za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in uvaja prehodne določbe
Delegirana uredba Komisije (EU) št. 640/2014 o upravljanju, preklicu podpore ali kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podpori za razvoj podeželja in navzkrižni skladnosti
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 o določitvi načina uporabe Uredbe (EU) št. 1306/2013 o sistemu upravljanja in nadzora, ukrepih za razvoj podeželja in navzkrižni skladnosti
