Pesticidi in varstvo rastlin

Varstvo rastlin v kmetijstvu EU

Fitofarmacevtska sredstva so oblike pesticidov, ki se uporabljajo v kmetijstvu in gozdarstvu za varstvo kmetijskih in drugih rastlin pred škodljivimi organizmi in boleznimi. Fitofarmacevtska sredstva pomembno prispevajo k doseganju ciljev Evropske unije glede zdravja rastlin in prehranske varnosti.

Vendar prekomerna in nepravilna uporaba pesticidov lahko negativno vpliva na tla, vodo in kmetijsko biotsko raznovrstnost. To lahko škodi tudi zdravju rastlin, živali in ljudi. Uporabo fitofarmacevtskih sredstev zato strogo urejajo pravila EU o pesticidih.

V okviru strategije „od vil do vilic“, ki je eden od osrednjih stebrov evropskega zelenega dogovora, Evropska komisija določa ambicioznejše cilje za trajnostno rabo pesticidov. Eden od teh ciljev je zmanjšanje uporabe in tveganj kemičnih ter bolj nevarnih pesticidov v EU za 50 % do leta 2030.

Skupna kmetijska politika (SKP) je temelj trajnostne rabe pesticidov v kmetijstvu, saj pomaga kmetom varovati zdravje kmetijskih rastlin in ohranjati pridelke ter varovati kmetijske ekosisteme.

Ukrepi SKP

SKP spodbuja trajnostne kmetijske sisteme v EU, ki omogočajo kmetom, da:

• družbi zagotavljajo varno, zdravo in trajnostno pridelano hrano;
• imajo stabilen in pravičen dohodek, pri čemer se upošteva celoten obseg javnih dobrin, ki jih zagotavljajo;
• varujejo naravne vire, izboljšajo biotsko raznovrstnost in prispevajo k boju proti podnebnim spremembam.

SKP z vrsto pravil in ukrepov podpira kmete pri trajnostni rabi pesticidov.

Navzkrižna skladnost

Glede na pravila o navzkrižni skladnosti so vsa plačila prejemnikom SKP povezana s predpisanimi zahtevami ravnanja (PZR) ter z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji (DKOS). Pravila o navzkrižni skladnosti glede pesticidov vsebujejo:

• predpisane zahteve ravnanja, ki povezujejo plačila SKP z uredbo EU o fitofarmacevtskih sredstvih, v prihodnosti pa tudi z direktivo o trajnostni rabi pesticidov;
• dobre kmetijske in okoljske prakse za zaščito vode in tal, ki zajemajo odgovorno uporabo pesticidov in zahteve za območja biotske raznovrstnosti.

Razvoj podeželja

Trajnostna raba pesticidov se lahko podpira tudi v okviru razvoja podeželja, ki je tako imenovani „drugi steber“ SKP. Države EU lahko v svoje programe razvoja podeželja vključijo številne koristne ukrepe:

• kmetijsko-okoljsko-podnebne ukrepe za podporo alternativnim pristopom k varstvu rastlin, kot so nekemične alternative pesticidom in integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi;
• ukrepe za podporo ekološkemu kmetovanju, ki spodbujajo kmetijske sisteme z manjšo uporabo pesticidov;
• ukrepe za podporo prenosu znanja in informacij, svetovalnim službam ter sodelovanju, ki se lahko uporabljajo za širjenje znanja in okrepitev inovacij na področju varstva rastlin.

Tržni ukrepi

Nekateri sektorski ukrepi vsebujejo okoljske ukrepe v povezanih operativnih programih. Med temi okoljskimi ukrepi je lahko spodbujanje trajnostne rabe pesticidov. To velja za sektor sadja in zelenjave.

SKP: obdobje 2023–2027

Skupna kmetijska politika za obdobje 2023–2027 spodbuja dodatne priložnosti za trajnostno rabo pesticidov in tako bolj usklajuje kmetijstvo s cilji strategije od „vil do vilic“.

Specifični cilji SKP

Trajnostna raba pesticidov je pomembna za številne specifične cilje SKP za obdobje 2023–2027, predvsem za tiste, ki se nanašajo na naravne vire in biotsko raznovrstnost.

Strateški načrti SKP

V strateških načrtih SKP lahko države EU lahko prožno oblikujejo strategije in ukrepe, ki lahko zmanjšajo odvisnost držav od pesticidov, v skladu s cilji EU.

Nova zelena struktura

SKP za obdobje 2023–2027 vključuje novo zeleno strukturo, ki krepi priložnosti za alternative škodljivim pesticidom. Na primer, obširnejši pogoji v novi SKP za obdobje 2023–2027 predstavljajo trdnejši temelj za pravne standarde glede pravilne uporabe pesticidov. Poleg tega je velik del proračuna SKP namenjen okoljskim shemam, ki lahko podpirajo kmete pri prostovoljnih praksah (ki so ambicioznejše od zakonodajne podlage), ki lahko prispevajo k trajnostni rabi pesticidov. Komisija je januarja 2021 objavila okvirni seznam okoljskih shem. Prav tako se bodo iz pomoči za razvoj podeželja še naprej financirali plačila za gospodarjenje z zemljišči, naložbe, krepitev znanja, inovacije in sodelovanje, ki so pomembni za trajnostno rabo pesticidov.

Znanje, raziskave, svetovanje in inovacije

Komisija z namenom razvoja novih tehnologij, tehnik in sistemov gospodarjenja podpira raziskave in inovacije ter svetovanje v kmetijstvu in gozdarstvu. Prednostna področja so predvsem varstvo rastlin in ekološki pristopi h kmetovanju.

Prek sistema kmetijskega svetovanja se izmenjuje znanje o novostih in svetuje kmetom glede najboljših praks za zatiranje škodljivih organizmov.

Raziskave v praksi: integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi

Z namenom zmanjšanja odvisnosti od pesticidov Komisija spodbuja integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi.

Med projekti, ki so finančno podprti s sredstvi EU, je IWMPRAISE, katerega cilj je prikazati, kako integrirano zatiranje plevela podpira bolj trajnostne pridelovalne sisteme, ki so odporni in dobičkonosni. Projekt povezuje 37 partnerjev iz osmih evropskih držav, med katerimi je 11 univerz in raziskovalnih ustanov, 14 malih, srednjih podjetij in industrijskih partnerjev ter 12 svetovalnih služb in organizacij končnih uporabnikov.

EU je podprla tudi oblikovanje nabora orodij za kmete o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi. Ta zbirka podatkov vključuje približno 1300 primerov praks, tehnik in tehnologij v okviru osmih načel integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, določenih na ravni EU in mednarodni ravni. Vključuje tudi 273 „smernic za posamezne poljščine“, ki so jih v okviru direktive o trajnostni rabi pesticidov pripravili nacionalni organi in javni organi držav EU za izvajanje zahtev integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi. Nabor orodij vključuje tudi dobre prakse kot pomoč pri ponovni uporabi nekaterih tehnik potem, ko so bile ustrezno prilagojene lokalnim ali regionalnim kmetijskim pogojem in kmetijsko-podnebnim razmeram. Nabor se bo redno posodabljal z novimi primeri.

Pravna podlaga

Navzkrižno skladnost urejajo pravila o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, ki so določena v Uredbi (EU) št. 1306/2013, Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 809/2014 in Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 640/2014.

Pravila o neposrednih plačilih za zeleno komponento so določena v Uredbi (EU) št. 1307/2013, Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 639/2014 in Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 641/2014.

Pomoč EU za razvoj podeželja se financira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1305/2013.