Skip to main content
Agriculture and rural development

Skupna kmetijska politika na kratko

Skupna kmetijska politika podpira kmete in zagotavlja prehransko varnost v Evropi.

Cilji skupne kmetijske politike

Skupna kmetijska politika (SKP) Evropske unije je bila oblikovana leta 1962 kot partnerstvo med kmetijstvom in družbo, med Evropo in njenimi kmeti. Cilji:

  • podpirati kmete in izboljšati kmetijsko produktivnost ter zagotavljati stabilno ponudbo hrane po dostopnih cenah
  • kmetom v Evropski uniji zagotoviti ustrezne dohodke
  • pomagati v boju proti podnebnim spremembam in pri trajnostnem upravljanju naravnih virov
  • ohraniti podeželje in krajino po vsej EU
  • ohraniti podeželsko gospodarstvo s spodbujanjem zaposlovanja v kmetijstvu ter agroživilskem in povezanih sektorjih

SKP je skupna politika za vse države EU. Upravljanje politike na evropski ravni se zagotavlja s finančnimi sredstvi iz proračuna EU.

Praznovanje 60. obletnice skupne kmetijske politike

Komisija je ob 60. obletnici SKP skupaj s Svetom in francoskim predsedstvom pripravila posebno razstavo, ki bo na ogled na zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo 7. aprila 2022 v Luxembourgu. Razstava prikazuje zgodovino SKP od njenega nastanka pred 60 leti do današnje politike. Predstavljene so zgodbe kmetov iz vse Evrope ter nova SKP in cilji za prihodnost.

Kliknite spodaj in si oglejte zgodbo o SKP od leta 1962, kot je predstavljena na 13 panojih, ki sestavljajo razstavo.

Feeding Europe: 60 years of common agricultural policy
English
(10.4 MB - PDF)
Prenesi

SKP v praksi

Kmetijstvo ima v nasprotju z večino drugih dejavnosti specifične izzive:

  • navkljub pomenu proizvodnje hrane je dohodek kmetov približno 40 % nižji od dohodka v nekmetijskih dejavnostih
  • kmetijski sektor je bolj odvisen od vremena in podnebja kot številni drugi sektorji
  • obstaja neizogibna časovna vrzel med povpraševanjem potrošnikov in zmožnostjo kmetov, da zagotovijo proizvode: denimo, za povečanje proizvodnje žita ali mleka je potrebno več časa

Kmetje bi morali biti stroškovno učinkoviti, hkrati pa bi morali uporabljati trajnostne in okolju prijazne kmetijske prakse ter ohranjati tla in biotsko raznovrstnost.

Zaradi negotovosti na trgu in okoljskega vpliva kmetijstva je javni sektor pomemben za naše kmete. SKP se izvaja z naslednjimi ukrepi:

  • dohodkovna podpora z neposrednimi plačili zagotavlja stabilnost dohodkov ter nagrajuje kmete za okolju prijazno kmetovanje in zagotavljanje javnih storitev, za kar običajno trgi ne plačujejo, denimo skrb za podeželje
  • tržni ukrepi za reševanje težavnega položaja na trgu, denimo nenadnega zmanjšanja povpraševanja zaradi zdravstvenega preplaha ali padca cen zaradi začasne prevelike ponudbe na trgu
  • ukrepi za razvoj podeželja z nacionalnimi in regionalnimi programi za reševanje posebnih potreb in izzivov, s katerimi se srečujejo podeželska območja

Financiranje SKP

Stopnja podpore, ki jo prejmejo kmetje iz splošnega proračuna EU odraža številne spremenljivke, vključene v zagotavljanje neprekinjenega dostopa do kakovostne hrane, kar zajema tudi ukrepe, kot so dohodkovna podpora za kmete, ukrepi na področju podnebnih sprememb in ohranjanje dinamičnih podeželskih skupnosti.

SKP se financira iz dveh skladov, ki sta del proračuna EU:

Plačila na nacionalni ravni ureja vsaka država članica EU. Vsaka država v skladu s pravili EU o preglednosti objavi informacije o prejemnikih plačil SKP.

Sorodne informacije

Financiranje skupne kmetijske politike

Letni proračunski cikel EU

Proračun EU

Prednosti SKP

SKP ustvarja pogoje, v katerih lahko kmetje opravljajo svojo večplastno družbeno vlogo:

Proizvodnja hrane

  • V Evropski uniji je okoli 10 milijonov kmetij, v kmetijstvu je redno zaposlenih 22 milijonov ljudi. Oskrbujejo nas z obiljem nadvse raznovrstnih, varnih in kakovostnih izdelkov po dostopnih cenah.
  • EU slovi po vsem svetu po svoji hrani in kulinarični tradiciji ter je med vodilnimi svetovnimi proizvajalci in neto izvoznicami agroživilskih proizvodov. EU bi zaradi izrednih kmetijskih virov lahko imela in tudi morala imeti ključno vlogo pri zagotavljanju svetovne prehranske varnosti.

Razvoj podeželskih skupnosti

  • Na našem podeželju, polnem dragocenih naravnih virov, je veliko delovnih mest povezanih s kmetijstvom. Kmetje potrebujejo stroje, stavbe, gorivo, gnojila in zdravstveno varstvo za svoje živali. Gre za sektorje na začetku gospodarske verige.
  • Druga delovna mesta pa so v „poproizvodnih“ dejavnostih, kot so priprava, predelava in pakiranje hrane ter shranjevanje hrane, prevoz in maloprodaja. Kmetijski in prehrambeni sektor skupaj zagotavljata skoraj 40 milijonov delovnih mest v EU.
  • Da bi poslovali učinkovito, bili moderni in produktivni, morajo kmeti ter sektorji višje in nižje v verigi imeti dostop do najnovejših informacij o kmetijskih vprašanjih, načinih kmetovanja in razvoju trga. V obdobju 2014–2020 so bili viri SKP usmerjeni v zagotavljanje tehnologije visoke hitrosti, boljše internetne storitve in infrastrukturo za 18 milijonov podeželskih državljanov, kar je 6,4 % podeželskega prebivalstva EU.

Okoljsko trajnostno kmetijstvo

  • Kmetje so pred dvojnim izzivom – proizvajati hrano, hkrati pa varovati naravo in biotsko raznovrstnost. Preudarno izkoriščanje naravnih virov je bistveno za našo proizvodnjo hrane in kakovost življenja, tako danes kot jutri in za prihodnje generacije.

Ključni deležniki SKP

Evropska komisija se redno posvetuje s skupinami za civilni dialog in kmetijskimi odbori, da bi bolje oblikovala zakonodajo in politike na področju kmetijstva. Skupine strokovnjakov dajejo informacije Evropski komisiji, na primer Projektna skupina za kmetijske trge poroča o nepoštenih trgovinskih praksah.

Komisija izvaja ocene učinka pri načrtovanju, pripravi in predlaganju nove evropske zakonodaje, pri čemer preučuje potrebo po ukrepih EU in možne učinke razpoložljivih rešitev. Ocene učinka so ključni del agende EU za boljše pravno urejanje. Ocene učinka na področju kmetijstva in razvoja podeželja so bile izvedene leta 2003 (vmesni pregled), leta 2008 (sistematski pregled — SEC (2008) 1885), leta 2011 (SKP do leta 2020 — SEC (2011) 1153 final) in leta 2018 (podpora za strateške načrte po letu 2020 – SWD(2018) 301 final)

Računsko sodišče EU ima tudi pomembno vlogo pri nadzoru porabe v kmetijstvu.

Komisija redno objavlja poročila o javnomnenjskih raziskavah (Eurobarometer) o mnenju Evropejcev o kmetijstvu in SKP. Raziskave Eurobarometer, ki se izvajajo v vseh državah EU, zagotavljajo koristne informacije o tem, kaj državljanke in državljani menijo o SKP, kako so seznanjeni s podporo, ki jo zagotavlja SKP, ter informacije o uspešnosti te politike, vprašanjih, povezanih s kakovostjo in okoljem, pomembnosti SKP in še več.

Vrednotenje SKP

Komisija ocenjuje SKP na podlagi skupnega okvira spremljanja in vrednotenja (CMEF).

Cilj tega orodja je prikazati dosežke SKP v obdobju 2014–2020 in izboljšati učinkovitost politike z uporabo kazalnikov SKP.

Nova SKP

SKP se je z leti prilagodila spreminjajočim se gospodarskim razmeram ter zahtevam in potrebam državljanov.

Evropska komisija je junija 2018 predstavila zakonodajne predloge za novo SKP. V predlogih je začrtala enostavnejšo in učinkovitejšo politiko, ki bo vključevala trajnostne ambicije evropskega zelenega dogovora.

Po obsežnih pogajanjih med Evropskim parlamentom, Svetom EU in Evropsko komisijo je bil dosežen dogovor o reformi SKP, nova SKP pa je bila uradno sprejeta 2. decembra 2021. Izvajati naj bi se začela 1. januarja 2023.

Factsheet – a greener and fairer CAP
English
(1.95 MB - PDF)
Prenesi

Pravna podlaga

Pravna podlaga za skupno kmetijsko politiko je določena v Pogodbi o delovanju Evropske unije.

Štiri uredbe določajo različne vidike skupne kmetijske politike:

Nova SKP zajema tri uredbe, ki se bodo na splošno uporabljale od 1. januarja 2023:

  • Uredba EU 2021/2116 o razveljavitvi Uredbe EU 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju SKP
  • Uredba EU 2021/2115 o določitvi pravil o podpori za nacionalne strateške načrte SKP ter razveljavitvi uredb EU 1305/2013 in 1307/2013
  • Uredba EU 2021/2117 o spremembi uredb EU 1306/2013 o skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov, 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov, 251/2014 o geografskih označbah aromatiziranih vinskih proizvodov in 228/2013 o ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah EU

Za leti 2021 in 2022 velja prehodna uredba (Uredba EU 2020/2220). Uredba določa pogoje za zagotavljanje podpore iz EKJS in EKSRP v tem obdobju ter podaljšuje in spreminja določbe iz predhodnih uredb. Veljala bo do začetka nove skupne kmetijske politike.

SKP upravlja Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji. Za izvajanje skupne kmetijske politike lahko Komisija sprejme delegirane in izvedbene akte.

Sorodne informacije

Register veljavne zakonodaje

Zakonodajni postopek EU

  1. 2023

    Ko bo sprejet nov pravni okvir, naj bi se novi strateški načrti SKP začeli izvajati v vseh državah EU od 1. januarja 2023.

  2. 2021-2022

    V tem obdobju velja prehodna uredba. Uredba razširja večino pravil SKP, ki so veljala v obdobju 2014–2020, hkrati pa zagotavlja nemoten prehod na prihodnji okvir strateških načrtov SKP.

  3. 2021

    Po obsežnih pogajanjih so se Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija dogovorili o nadaljnji reformi SKP. Začasni politični dogovor je podlaga za uradno odobritev potrebne zakonodaje s strani Evropskega parlamenta in Sveta jeseni 2021.

  4. 2013

    Reforma SKP okrepi konkurenčnost kmetijskega sektorja, spodbudi trajnostno kmetovanje in inovacije, podpre ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast na podeželskih območjih ter usmeri finančno pomoč v produktivno rabo zemljišč. Prenovljena SKP je oblikovana za programsko obdobje 2014–2020.

  5. 2003

    SKP zagotavlja dohodkovno podporo. Nova reforma SKP odpravi povezavo med subvencijami in proizvodnjo. Kmetje zdaj dohodkovno podporo prejmejo pod pogojem, da obdelujejo kmetijska zemljišča ter izpolnjujejo standarde varnosti hrane, okolja, zdravja in dobrobiti živali.

  6. 1992

    SKP ni več osredotočena na podporo trgu, ampak na proizvajalce. Cenovna podpora se omeji in nadomesti z neposrednimi plačili kmetom. Spodbuja se okolju prijaznejše kmetovanje.

    Reforma sovpada s svetovnim vrhom v Riu leta 1992, kjer je bilo uvedeno načelo trajnostnega razvoja.

  7. 1984

    Kmetije postanejo tako produktivne, da pridelajo več hrane, kot je potrebno. Z različnimi ukrepi naj bi raven proizvodnje približali potrebam trga.

  8. 1962

    Oblikovana je skupna kmetijska politika. SKP je oblikovana kot skupna politika, katere cilj je zagotoviti hrano po dostopnih cenah za državljane EU in primeren življenjski standard kmetov.

Documents

CAP separating fact from fiction
English
(543.98 KB - PDF)
Prenesi

Impact assessment: mid-term review of the common agricultural policy – February 2003
English
(949.94 KB - PDF)
Prenesi