Preskoči na glavno vsebino
Agriculture and rural development

Skupna kmetijska politika na kratko

Skupna kmetijska politika podpira kmete in zagotavlja prehransko varnost v Evropi.

Cilji skupne kmetijske politike

Skupna kmetijska politika (SKP) Evropske unije je bila oblikovana leta 1962 kot partnerstvo med kmetijstvom in družbo, med Evropo in njenimi kmeti. Njeni cilji so:

  • podpirati kmete in izboljšati produktivnost kmetijstva ter zagotavljati stabilno oskrbo s hrane po dostopnih cenah
  • kmetom v Evropski uniji zagotoviti ustrezne dohodke
  • prispevati v boju proti podnebnim spremembam in pri trajnostnem upravljanju naravnih virov
  • ohraniti podeželska območja in krajine po vsej EU
  • ohraniti podeželsko gospodarstvo s spodbujanjem zaposlovanja v kmetijstvu ter agroživilskem in povezanih sektorjih

SKP je skupna politika za vse države EU. Upravlja se na evropski ravni s finančnimi sredstvi iz proračuna EU.

SKP za obdobje 2023–2027

SKP se je z leti prilagodila spreminjajočim se gospodarskim razmeram in potrebam državljanov.

SKP za obdobje 2023–2027 je začela veljati 1. januarja 2023. Podpora kmetom in deležnikom na podeželju v 27 državah EU temelji na pravnem okviru SKP za obdobje 2023–2027 in odločitvah, opisanih v strateških načrtih SKP, ki jih je odobrila Komisija. Odobreni načrti so zasnovani tako, da znatno prispevajo k uresničevanju ciljev evropskega zelenega dogovora, strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost.

24. FEBRUAR 2022
Factsheet – a greener and fairer CAP

SKP v praksi

Kmetijstvo ima v nasprotju z večino drugih dejavnosti specifične izzive:

  • navkljub pomenu proizvodnje hrane je dohodek kmetov približno 40 % nižji od dohodka v nekmetijskih dejavnostih
  • kmetijski sektor je bolj odvisen od vremena in podnebja kot številni drugi sektorji
  • neizogibna časovna vrzel med povpraševanjem potrošnikov in zmožnostjo kmetov, da zagotovijo proizvode: denimo, za povečanje proizvodnje žita ali mleka je potreben čas

Kmetje bi si morali prizadevati za stroškovno učinkovitost proizvodnje, hkrati pa bi morali uporabljati trajnostne in okolju prijazne kmetijske prakse ter ohranjati tla in biotsko raznovrstnost.

Zaradi negotovosti na trgu in okoljskega vpliva kmetijstva ima javni sektor pomembno vlogo za naše kmete. SKP se izvaja z naslednjimi ukrepi:

  • dohodkovna podpora z neposrednimi plačili zagotavlja stabilnost dohodkov ter nagrajuje kmete za okolju prijazno kmetovanje in zagotavljanje javnih storitev, za kar običajno trgi ne plačujejo, denimo skrb za podeželje
  • tržni ukrepi za reševanje težkih razmer na trgu, denimo nenadnega zmanjšanja povpraševanja zaradi zdravstvenega preplaha ali padca cen zaradi začasne prevelike ponudbe na trgu
  • ukrepi za razvoj podeželja z nacionalnimi in regionalnimi programi za reševanje posebnih potreb in izzivov, s katerimi se srečujejo podeželska območja

Financiranje SKP

Stopnja podpore, ki jo prejmejo kmetje iz splošnega proračuna EU, odraža številne vidike pri zagotavljanju neprekinjene oskrbe s kakovostno hrano, kar zajema tudi ukrepe, kot so dohodkovna podpora za kmete, ukrepi na področju podnebnih sprememb in ohranjanje dinamičnih podeželskih skupnosti.

SKP se financira iz dveh skladov, ki sta del proračuna EU:

Plačila na nacionalni ravni ureja vsaka država članica EU. Vsaka država v skladu s pravili EU o preglednosti objavi informacije o prejemnikih plačil SKP.

Sorodne informacije

Financiranje skupne kmetijske politike

Letni proračunski cikel EU

Proračun EU

Prednosti SKP

SKP ustvarja pogoje, v katerih lahko kmetje opravljajo svojo večplastno družbeno vlogo:

Proizvodnja hrane

  • V Evropski uniji je okoli 10 milijonov kmetij, v kmetijstvu pa je redno zaposlenih 17 milijonov ljudi. Zagotavljajo izredno raznolikost varnih in visokokakovostnih proizvodov v velikih količinah ter po dostopnih cenah.
  • EU po vsem svetu slovi po svoji hrani in kulinarični tradiciji ter je med vodilnimi svetovnimi proizvajalci in neto izvoznicami agroživilskih proizvodov. EU bi zaradi izjemnih kmetijskih virov lahko imela in tudi morala imeti ključno vlogo pri zagotavljanju svetovne prehranske varnosti.

Razvoj podeželskih skupnosti

  • Na evropskem podeželju, polnem dragocenih naravnih virov, je veliko delovnih mest povezanih s kmetijstvom. Kmetje potrebujejo stroje, stavbe, gorivo, gnojila in zdravstveno varstvo za svoje živali. Gre za sektorje na začetku gospodarske verige.
  • Druga delovna mesta pa so v „poproizvodnih“ dejavnostih, kot so priprava, predelava in pakiranje hrane ter shranjevanje, prevoz in maloprodaja hrane. Kmetijski in prehrambeni sektor skupaj zagotavljata skoraj 40 milijonov delovnih mest v EU.
  • Da bi poslovali učinkovito, sodobno in produktivno, morajo kmeti ter sektorji višje in nižje v prehranski verigi imeti dostop do najnovejših informacij o kmetijskih vprašanjih, načinih kmetovanja in razvoju trga. V obdobju 2014–2020 so bili viri SKP usmerjeni v zagotavljanje tehnologije visoke hitrosti, boljše internetne storitve in infrastrukturo za 18 milijonov državljanov na podeželju, kar je 6,4 % podeželskega prebivalstva EU.

Okoljsko trajnostno kmetijstvo

  • Kmetje so pred dvojnim izzivom – proizvajati hrano, hkrati pa varovati naravo in biotsko raznovrstnost. Preudarno izkoriščanje naravnih virov je bistveno za našo proizvodnjo hrane in kakovost življenja, tako danes kot jutri in za prihodnje generacije.

Ključni deležniki SKP

Evropska komisija se redno posvetuje s skupinami za civilni dialog in kmetijskimi odbori, da bi bolje oblikovala zakonodajo in politike na področju kmetijstva. Skupine strokovnjakov svetujejo Evropski komisiji, na primer projektna skupina za kmetijske trge poroča o nepoštenih trgovinskih praksah.

Komisija izvaja ocene učinka pri načrtovanju, pripravi in predstavitvi predlogov nove evropske zakonodaje, pri čemer preučuje potrebo po ukrepih EU in možne učinke razpoložljivih rešitev. Ocene učinka so ključni del agende EU za boljše pravno urejanje. Ocene učinka na področju kmetijstva in razvoja podeželja so bile izvedene leta 2003 (vmesni pregled), leta 2008 (sistematski pregled – SEC (2008) 1885), leta 2011 (SKP do leta 2020 – SEC (2011) 1153 final) in leta 2018 (podpora za strateške načrte po letu 2020 – SWD(2018) 301 final)

Računsko sodišče EU ima tudi pomembno vlogo pri nadzoru kmetijskih odhodkov.

Komisija redno objavlja izsledke javnomnenjskih raziskav (Eurobarometer) o mnenju Evropejcev o kmetijstvu in SKP. Raziskave Eurobarometer, ki se izvajajo v vseh državah EU, zagotavljajo koristne informacije o tem, kaj državljanke in državljani menijo o SKP, kako so seznanjeni s podporo, ki jo zagotavlja SKP, njeno uspešnostjo, vprašanji, povezanimi s kakovostjo in okoljem, pomenom SKP in podobno.

Vrednotenje SKP

Vrednotenje SKP za obdobje 2023–2027

Komisija je v skladu s svojimi zahtevami glede preglednosti in spremljanja pripravila spletno preglednico, v kateri so predstavljeni cilji, ki jih je vsaka država EU določila na nacionalni ravni v svojem odobrenem strateškem načrtu SKP. 

Zakonodaja SKP vključuje 44 kazalnikov rezultatov, povezanih s specifičnimi cilji. Vseh 44 ciljev ni treba vključiti v vsak strateški načrt SKP. Pri določitvi ciljev se upoštevajo potrebe in načrtovani ukrepi, sprejeti na nacionalni ravni. 

Vrednotenje SKP za obdobje 2014-2020

Komisija ocenjuje SKP na podlagi skupnega okvira spremljanja in vrednotenja (CMEF).

Cilj tega orodja je prikazati dosežke SKP v obdobju 2014–2020 in izboljšati učinkovitost politike z uporabo kazalnikov SKP.

Pravna podlaga za skupno kmetijsko politiko je določena v Pogodbi o delovanju Evropske unije.

SKP za obdobje 2023–2027 urejajo tri uredbe, ki se na splošno uporabljajo od 1. januarja 2023:

  • Uredba (EU) 2021/2116 o razveljavitvi Uredbe (EU) 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju SKP;
  • Uredba (EU) 2021/2115 o določitvi pravil o podpori za nacionalne strateške načrte SKP ter razveljavitvi uredb (EU) 1305/2013 in 1307/2013;
  • Uredba (EU) 2021/2117 o spremembi Uredbe (EU) 1308/2013 o skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov; Uredba (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov; Uredba (EU) št. 251/2014 o geografskih označbah aromatiziranih vinskih proizvodov in Uredba (EU) št. 228/2013 o ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah EU.

Štiri uredbe določajo različne vidike skupne kmetijske politike v obdobju 2014–2020:

Za leti 2021 in 2022 je veljala prehodna uredba (Uredba (EU) 2020/2220). S to uredbo so bile podaljšane in spremenjene določbe iz predhodnih uredb ter tako ustvarjeni pogoji za zagotavljanje podpore iz EKJS in EKSRP v tem obdobju. V veljavi je bila do začetka nove SKP.

SKP upravlja Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji. Za izvajanje skupne kmetijske politike lahko Komisija sprejme delegirane in izvedbene akte.

Sorodne informacije

Register veljavne zakonodaje

Zakonodajni postopek EU

Časovnica

  1. 2023

    The CAP Strategic Plans are being implemented in all EU countries since 1 January 2023.

  2. 2022
    Celebrating 60 years of the CAP

    The history of the CAP from its origin 60 years ago to the policy we have now can be discovered in the factsheet that talks about the CAP since 1962.

  3. 2021-22

    During these years, a transitional regulation is in force. The regulation extends most of the CAP rules that were in place during the 2014-20 period, while also ensuring a smooth transition to the future framework of the CAP Strategic Plans.

  4. 2021

    After extensive negotiations, the European Parliament, the Council of the EU and the European Commission agree on further reform of the CAP. This provisional political agreement paves the way for the formal approval of the necessary legislation by the European Parliament and the Council in the autumn of 2021.

  5. 2013

    The CAP is reformed to strengthen the competitiveness of the sector, promote sustainable farming and innovation, support jobs and growth in rural areas and to move financial assistance towards the productive use of land. The reformed CAP is in place for the 2014-20 programming period.

  6. 2003

    The CAP provides income support. A new CAP reform cuts the link between subsidies and production. Farmers now receive an income support, on condition that they look after the farmland and fulfil food safety, environmental, animal health and welfare standards.

  7. 1992

    The CAP shifts from market support to producer support. Price support is scaled down and replaced with direct payments to farmers. They are encouraged to be more environmentally friendly.

    The reform coincides with the 1992 Rio Earth Summit, which launches the principle of sustainable development.

  8. 1984

    Farms become so productive that they grow more food than needed. Several measures are introduced to bring production levels closer to what the market needs.

  9. 1962

    The common agricultural policy is born. The CAP is conceived as a common policy, with the objectives of providing affordable food for EU citizens and a fair standard of living for farmers.

Dokumenti

6. APRIL 2022
Feeding Europe: 60 years of common agricultural policy
17. MAJ 2019
CAP separating fact from fiction
7. AVGUST 2018
Impact assessment: mid-term review of the common agricultural policy – February 2003