Oblikovanje prihodnosti kmetijstva in prehrane v Evropi

Cilji skupne kmetijske politike
Skupna kmetijska politika (SKP) Evropske unije je bila oblikovana leta 1962 kot partnerstvo med kmetijstvom in družbo, med Evropo in njenimi kmeti. Njeni cilji so:
- podpirati kmete in izboljšati produktivnost kmetijstva ter zagotavljati stabilno oskrbo s hrane po dostopnih cenah
- kmetom v Evropski uniji zagotoviti ustrezne dohodke
- prispevati v boju proti podnebnim spremembam in pri trajnostnem upravljanju naravnih virov
- ohraniti podeželska območja in krajine po vsej EU
- ohraniti podeželsko gospodarstvo s spodbujanjem zaposlovanja v kmetijstvu ter agroživilskem in povezanih sektorjih
SKP je skupna politika za vse države EU. Upravlja se na evropski ravni s finančnimi sredstvi iz proračuna EU.
SKP v praksi
Kmetijstvo ima v nasprotju z večino drugih dejavnosti specifične izzive:
- navkljub pomenu proizvodnje hrane je dohodek kmetov približno 40 % nižji od dohodka v nekmetijskih dejavnostih
- kmetijski sektor je bolj odvisen od vremena in podnebja kot številni drugi sektorji
- neizogibna časovna vrzel med povpraševanjem potrošnikov in zmožnostjo kmetov, da zagotovijo proizvode: denimo, za povečanje proizvodnje žita ali mleka je potreben čas
Kmetje bi si morali prizadevati za stroškovno učinkovitost proizvodnje, hkrati pa bi morali uporabljati trajnostne in okolju prijazne kmetijske prakse ter ohranjati tla in biotsko raznovrstnost.
Zaradi negotovosti na trgu in okoljskega vpliva kmetijstva ima javni sektor pomembno vlogo za naše kmete. SKP se izvaja z naslednjimi ukrepi:
- dohodkovna podpora z neposrednimi plačili zagotavlja stabilnost dohodkov ter nagrajuje kmete za okolju prijazno kmetovanje in zagotavljanje javnih storitev, za kar običajno trgi ne plačujejo, denimo skrb za podeželje
- tržni ukrepi za reševanje težkih razmer na trgu, denimo nenadnega zmanjšanja povpraševanja zaradi zdravstvenega preplaha ali padca cen zaradi začasne prevelike ponudbe na trgu
- ukrepi za razvoj podeželja z nacionalnimi in regionalnimi programi za reševanje posebnih potreb in izzivov, s katerimi se srečujejo podeželska območja
SKP za obdobje 2023–2027
SKP se je z leti prilagodila spreminjajočim se gospodarskim razmeram in potrebam državljanov.
2. decembra 2021 je bil uradno sprejet dogovor o reformi skupne kmetijske politike (SKP). SKP za obdobje 2023–2027 je začela veljati 1. januarja 2023. Je posodobljena politika z velikim poudarkom na rezultatih in smotrnosti.
Njen namen je evropskim kmetom zagotoviti trajnostno prihodnost, zagotoviti bolj ciljno usmerjeno podporo malim kmetijam in omogočiti večjo prožnost državam EU pri prilagajanju ukrepov lokalnim razmeram.
Glavna področja
Skupna kmetijska politika je ključna za zagotavljanje prihodnosti kmetijstva in gozdarstva ter tudi za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora.

SKP podpira okoljska pravila in spodbuja zeleno kmetovanje.

SKP podpira podeželske skupnosti ter kmetijstvo in gozdarstvo pri opravljanju ključne vloge, ki jo imata v družbi.

SKP zagotavlja, da sta trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo donosna in konkurenčna in da bo tako tudi v prihodnosti.
Deset specifičnih ciljev
Politika se osredotoča na deset specifičnih ciljev, ki so povezani s skupnimi cilji EU glede socialne, okoljske in gospodarske trajnostnosti v kmetijstvu in na podeželju.
Komisija je pripravila več povzetkov, v katerih je za vsak cilj predstavila glavna dejstva in njegov pomen za politiko.

Nacionalni strateški načrti
Vsaka država EU je pripravila nacionalni strateški načrt SKP, ki združuje financiranje dohodkovne podpore, razvoja podeželja in tržnih ukrepov. Države EU so pri pripravi svojih strateških načrtov prispevale k desetim specifičnim ciljem, in sicer na podlagi nabora orodij za širše ukrepe politike, ki ga je zagotovila Komisija in ki bi se lahko prilagodili nacionalnim potrebam in zmogljivostim.
Poudarek na smotrnosti in rezultatih
Zakonodaja SKP določa skupni sklop kazalnikov, ki so del novega okvira smotrnosti, spremljanja in vrednotenja. Kazalniki se bodo spremljali z letnimi poročili o smotrnosti in dvoletnim pregledom izvajanja strateških načrtov SKP, da se bo ocenil napredek držav EU pri doseganju njihovih ciljev in ciljev SKP.
- English(1.95 MB - PDF)
Financiranje SKP
Stopnja podpore, ki jo prejmejo kmetje iz splošnega proračuna EU, odraža številne vidike pri zagotavljanju neprekinjene oskrbe s kakovostno hrano, kar zajema tudi ukrepe, kot so dohodkovna podpora za kmete, ukrepi na področju podnebnih sprememb in ohranjanje dinamičnih podeželskih skupnosti.
SKP se financira iz dveh skladov, ki sta del proračuna EU:
- Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) zagotavlja neposredno podporo in financira tržne ukrepe
- Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) financira razvoj podeželja
Plačila na nacionalni ravni ureja vsaka država članica EU. Vsaka država v skladu s pravili EU o preglednosti objavi informacije o prejemnikih plačil SKP.
Za SKP v obdobju 2021–2027 so namenjena sredstva v višini 387 milijard evrov. Ta prihajajo iz dveh različnih skladov: Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v višini 291,1 milijarde evrov (v tekočih cenah) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v višini 95,5 milijarde evrov.
Sorodne informacije
Prednosti SKP
SKP ustvarja pogoje, v katerih lahko kmetje opravljajo svojo večplastno družbeno vlogo:
Proizvodnja hrane
- V Evropski uniji je okoli 10 milijonov kmetij, v kmetijstvu pa je redno zaposlenih 17 milijonov ljudi. Zagotavljajo izredno raznolikost varnih in visokokakovostnih proizvodov v velikih količinah ter po dostopnih cenah.
- EU po vsem svetu slovi po svoji hrani in kulinarični tradiciji ter je med vodilnimi svetovnimi proizvajalci in neto izvoznicami agroživilskih proizvodov. EU bi zaradi izjemnih kmetijskih virov lahko imela in tudi morala imeti ključno vlogo pri zagotavljanju svetovne prehranske varnosti.
Razvoj podeželskih skupnosti
- Na evropskem podeželju, polnem dragocenih naravnih virov, je veliko delovnih mest povezanih s kmetijstvom. Kmetje potrebujejo stroje, stavbe, gorivo, gnojila in zdravstveno varstvo za svoje živali. Gre za sektorje na začetku gospodarske verige.
- Druga delovna mesta pa so v „poproizvodnih“ dejavnostih, kot so priprava, predelava in pakiranje hrane ter shranjevanje, prevoz in maloprodaja hrane. Kmetijski in prehrambeni sektor skupaj zagotavljata skoraj 40 milijonov delovnih mest v EU.
- Da bi poslovali učinkovito, sodobno in produktivno, morajo kmeti ter sektorji višje in nižje v prehranski verigi imeti dostop do najnovejših informacij o kmetijskih vprašanjih, načinih kmetovanja in razvoju trga. V obdobju 2014–2020 so bili viri SKP usmerjeni v zagotavljanje tehnologije visoke hitrosti, boljše internetne storitve in infrastrukturo za 18 milijonov državljanov na podeželju, kar je 6,4 % podeželskega prebivalstva EU.
Okoljsko trajnostno kmetijstvo
- Kmetje so pred dvojnim izzivom – proizvajati hrano, hkrati pa varovati naravo in biotsko raznovrstnost. Preudarno izkoriščanje naravnih virov je bistveno za našo proizvodnjo hrane in kakovost življenja, tako danes kot jutri in za prihodnje generacije.
Ključni deležniki SKP
Evropska komisija se redno posvetuje s skupinami za civilni dialog in kmetijskimi odbori, da bi bolje oblikovala zakonodajo in politike na področju kmetijstva. Skupine strokovnjakov svetujejo Evropski komisiji, na primer projektna skupina za kmetijske trge poroča o nepoštenih trgovinskih praksah.
Komisija izvaja ocene učinka pri načrtovanju, pripravi in predstavitvi predlogov nove evropske zakonodaje, pri čemer preučuje potrebo po ukrepih EU in možne učinke razpoložljivih rešitev. Ocene učinka so ključni del agende EU za boljše pravno urejanje. Ocene učinka na področju kmetijstva in razvoja podeželja so bile izvedene leta 2003 (vmesni pregled), leta 2008 (sistematski pregled – SEC (2008) 1885), leta 2011 (SKP do leta 2020 – SEC (2011) 1153 final) in leta 2018 (podpora za strateške načrte po letu 2020 – SWD(2018) 301 final)
Računsko sodišče EU ima tudi pomembno vlogo pri nadzoru kmetijskih odhodkov.
Z javnomnenjskimi raziskavami Eurobarometer se zbirajo mnenja državljanov EU o različnih temah, ki vplivajo na njihovo vsakodnevno življenje.

Pravna podlaga
Pravna podlaga za skupno kmetijsko politiko je določena v Pogodbi o delovanju Evropske unije.
SKP za obdobje 2023–2027 urejajo tri uredbe, ki se na splošno uporabljajo od 1. januarja 2023:
- Uredba (EU) 2021/2116 o razveljavitvi Uredbe (EU) 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju SKP;
- Uredba (EU) 2021/2115 o določitvi pravil o podpori za nacionalne strateške načrte SKP ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013;
- Uredba (EU) 2021/2117 o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 o skupni ureditvi kmetijskih trgov, Uredba (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov; Uredba (EU) št. 251/2014 o geografskih označbah aromatiziranih vinskih proizvodov in Uredba (EU) št. 228/2013 o ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah EU.
Štiri uredbe določajo različne vidike skupne kmetijske politike v obdobju 2014–2020:
- Uredba (EU) 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom
- Uredba (EU) 1308/2013 o skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov
- Uredba (EU) 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja
- Uredba (EU) 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju SKP
Za leti 2021 in 2022 je veljala prehodna uredba (Uredba (EU) 2020/2220). S to uredbo so bile podaljšane in spremenjene določbe iz predhodnih uredb ter tako ustvarjeni pogoji za zagotavljanje podpore iz EKJS in EKSRP v tem obdobju. V veljavi je bila do začetka nove SKP.
SKP upravlja Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji. Za izvajanje skupne kmetijske politike lahko Komisija sprejme delegirane in izvedbene akte.
Sorodne informacije
Časovnica
- 2027
Komisija bo izvedla drugi pregled smotrnosti vsakega strateškega načrta SKP.
- 2025
Komisija bo izvedla prvi pregled smotrnosti vsakega strateškega načrta SKP in po potrebi od držav EU zahtevala, da na njegovi podlagi izvedejo določene ukrepe. - 2023
1. januarja 2023 začne veljati SKP za obdobje 2023–2027. V vseh državah EU se začnejo izvajati strateški načrti SKP.
- 2022Praznovanje 60. obletnice skupne kmetijske politike
Zgodovina SKP od njenega nastanka je povzeta v informativnem pregledu SKP od leta 1962.
- 2021–2022
V tem obdobju velja prehodna uredba, s katero je bila podaljšana veljavnost večine pravil SKP, ki so veljala v obdobju 2014–2020, hkrati pa zagotovljen nemoten prehod na prihodnji okvir strateških načrtov SKP.
- 2021
2. decembra 2021 je uradno dosežen dogovor o reformi skupne kmetijske politike (SKP).
- 2018
1. junija 2018 Evropska komisija predstavi zakonodajne predloge za naslednjo reformo SKP.
- 2013
Reforma SKP okrepi konkurenčnost kmetijskega sektorja, spodbudi trajnostno kmetovanje in inovacije, podpre ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast na podeželskih območjih ter usmeri finančno pomoč v produktivno rabo zemljišč. Prenovljena SKP je oblikovana za programsko obdobje 2014–2020.
- 2003
SKP zagotavlja dohodkovno podporo. Z novo reformo SKP se odpravi povezava med subvencijami in proizvodnjo. Kmetje zdaj dohodkovno podporo prejmejo pod pogojem, da obdelujejo kmetijska zemljišča ter izpolnjujejo standarde varnosti hrane, okolja, zdravja in dobrobiti živali.
- 1992
SKP ni več osredotočena na podporo trgu, ampak na podporo proizvajalcem. Cenovna podpora se omeji in nadomesti z neposrednimi plačili kmetom. Spodbuja se okolju prijaznejše kmetovanje.
Reforma sovpada z vrhom o okolju v Riu de Janeiru leta 1992, kjer je bilo uvedeno načelo trajnostnega razvoja.
- 1984
Kmetije postanejo tako produktivne, da pridelajo več hrane, kot je potrebno. Uvedenih je več ukrepov, da bi se raven proizvodnje približala potrebam trga.
- 1962
Oblikovana je skupna kmetijska politika. SKP je oblikovana kot skupna politika, katere cilj je zagotoviti hrano po dostopnih cenah za državljane EU in primeren življenjski standard kmetov.
Dokumenti
- English(10.4 MB - PDF)
- English(3.11 MB - PDF)
- English(1.95 MB - PDF)
- English(3.02 MB - PDF)
- български(3.94 MB - PDF)
- español(4.08 MB - PDF)
- Deutsch(2.86 MB - PDF)
- ελληνικά(3.43 MB - PDF)
- français(2.99 MB - PDF)
- română(3.68 MB - PDF)
- slovenčina(3.69 MB - PDF)
- svenska(2.79 MB - PDF)
Sorodne povezave
Več informacij o strateških načrtih SKP in njihovem izvajanju v državah EU, da se upoštevajo njihove specifične potrebe in dosežejo oprijemljivi rezultati v zvezi s cilji na ravni EU.
Skupna kmetijska politika (SKP) po letu 2027 ima v naslednjem proračunu EU osrednjo vlogo pri uresničevanju strateških usmeritev iz vizije za kmetijstvo in prehrano.
Začetek strateškega dialoga o prihodnosti kmetijstva 25. januarja 2024 s kmeti in agroživilskim sektorjem EU.
EU je pregledala nekatere določbe skupne kmetijske politike (SKP), da bi zagotovila večjo prožnost in združljivost z realnostjo kmetovanja.


