Trgovina z agroživilskimi proizvodi z državami, vključenimi v ESP jug
Evropska sosedska politika (ESP) ureja odnose med EU in njenimi 16 najbližjimi južnimi in vzhodnimi sosedami.
Države ESP so razvrščene v južno in vzhodno regijo. V južno regijo sodijo Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Maroko, Palestina, Sirija in Tunizija.
Za južne države ESP veljajo „evro-mediteranski pridružitveni sporazumi“, ki zajemajo zlasti blagovno menjavo. Svet je leta 2011 po arabski pomladi sprejel direktive, da bi se pridružitveni sporazumi spremenili v „poglobljene in celovite sporazume o prosti trgovini“ za Egipt, Maroko, Jordanijo in Tunizijo, vendar pogajanja niso napredovala, kot je bilo pričakovano.
Na splošno je EU neto izvoznica v te države in izvaža predvsem goveje in ovčje meso ter žitne in mlečne izdelke. EU pa iz teh držav uvaža zlasti sadje in zelenjavo ter oljčno olje.
Država
Alžirija
Odnose med EU in Alžirijo ureja pridružitveni sporazum med EU in Alžirijo, ki velja od leta 2005.
Alžirija je neto uvoznica agroživilskih proizvodov EU, ki zajemajo zlasti pšenico, mlečne izdelke in žive živali. EU iz Alžirije uvaža zlasti datlje (skoraj 50 % skupnega uvoza), sladkor in razna semena.
Sorodne informacije
Egipt
Kmetijske trgovinske odnose med EU in Egiptom ureja pridružitveni sporazum med EU in Egiptom, ki je začel veljati 1. junija 2004, ter njegove trgovinske in s trgovino povezane določbe, ki veljajo od 1. januarja 2004. Oktobra 2008 je bil podpisan sporazum o nadaljnji liberalizaciji trgovine s kmetijskimi proizvodi, predelanimi kmetijskimi proizvodi ter ribami in ribiškimi proizvodi, ki je začel veljati 1. junija 2010. Na podlagi tega je izvoz EU upravičen do brezcarinskega dostopa do egiptovskega trga za skoraj vse kmetijske proizvode, z izjemo tobaka, vina in žganih pijač ter prašičjega mesa. Popolna liberalizacija koristi tudi izvozu Egipta v EU, razen kar zadeva najbolj občutljive proizvode (paradižniki, kumare, artičoke, bučke, namizno grozdje, česen, jagode, riž, sladkor in predelani proizvodi z visoko vsebnostjo sladkorja).
EU je decembra 2011 sprejela mandat za pogajanja o poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini z Egiptom, vendar v zadnjih letih na tem področju ni bilo napredka.
EU je neto izvoznica kmetijskih proizvodov v Egipt. V glavnem izvaža pšenico, sadje in mleko v prahu, uvaža pa zlasti sadje in zelenjavo (skoraj 75 % uvoza).
Sorodne informacije
Trgovinski sporazum o kmetijstvu
Izrael
Kmetijske trgovinske odnose med EU in Izraelom ureja evro-sredozemski pridružitveni sporazum med EU in Izraelom, ki je bil podpisan 20. novembra 1995 in se uporablja od 1. junija 2000. Pridružitveni sporazum je vključeval koncesije za dvostransko trgovino s kmetijskimi proizvodi. Nadaljnja liberalizacija je bila dogovorjena in sklenjena v obliki sporazuma o vzajemni liberalizaciji kmetijskih proizvodov, predelanih kmetijskih proizvodov ter rib in ribjih proizvodov, ki je začel veljati 1. januarja 2010.
Sporazum temelji na pristopu negativnega seznama (tj. vsa trgovina s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, liberalizirana na obeh straneh, razen omejenega števila občutljivih tarifnih postavk). Obe strani sta številne tarifne postavke izključili iz popolne liberalizacije. EU je številne od navedenih postavk izključila iz kakršne koli liberalizacije (npr. med, česen, sladkor, deviško oljčno olje itd.). Za najbolj občutljive kmetijske proizvode pa so bile zagotovljene tarifne kvote, hkrati pa je EU ohranila svoj sistem vhodnih cen, pri čemer pa je bila stopnja dajatve ad valorem določena na 0 %. Za uvoz v Izrael pa se za izključene postavke uporablja bodisi tarifna kvota bodisi vezane dajatve na določenih ravneh.
EU ima velik presežek v trgovini z agroživilskimi proizvodi z Izraelom, njen izvoz pa sestavljajo zlasti žive živali, slaščice, testenine in pšenica. Iz Izraela EU uvaža zlasti sadje in zelenjavo ter oljčno olje.
Sorodne informacije
Trgovinski sporazum o kmetijstvu
Jordanija
Kmetijske trgovinske odnose med EU in Jordanijo ureja pridružitveni sporazum med EU in Jordanijo, ki je bil podpisan 24. novembra 1997 in se uporablja od 1. maja 2000. Pridružitveni sporazum je bil leta 2005 spremenjen (tj. nadaljnja dvostranska liberalizacija za kmetijske in predelane kmetijske proizvode) z učinkom od 1. januarja 2006. Sporazum predvideva visoko stopnjo liberalizacije z zelo redkimi izjemami in je asimetričen. Od leta 2010 (tj. zadnja faza izvajanja določb o liberalizaciji) lahko vsi kmetijski proizvodi s poreklom iz Jordanije vstopijo v EU brez carin in kvot, razen rezanega cvetja in deviškega oljčnega olja. Kar zadeva izvoz iz EU v Jordanijo, nekateri proizvodi niso bili popolnoma liberalizirani, temveč se zanje uporablja 40-odstotno znižanje jordanske osnovne stopnje (npr. vina, grozdni mošt in druge fermentirane pijače).
EU je decembra 2011 sprejela mandat za pogajanja o poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini z Jordanijo, vendar v zadnjih letih na tem področju ni bilo napredka.
EU ima velik presežek v trgovini z agroživilskimi proizvodi z Jordanijo, njen izvoz pa sestavljajo zlasti pšenica, žive živali ter proizvodi iz sadja in zelenjave. EU iz Jordanije uvaža predvsem cigare in cigarete, zelenjavo ter proizvode iz sadja in zelenjave. Uvaža tudi perutnino.
Sorodne informacije
Libanon
Odnose med EU in Libanonom ureja pridružitveni sporazum med EU in Libanonom, ki velja od 17. 6. 2002, njegovi trgovinski vidiki pa od 1. marca 2003. Koncesije, dodeljene libanonskim proizvodom za uvoz v EU, so predstavljene v skladu s pristopom „negativnega seznama“ (kar ni na seznamu, je liberalizirano), medtem ko so uvozni pogoji, ki se uporabljajo za vstop proizvodov EU na libanonski trg, izrecno določeni v Protokolu k Sporazumu.
EU ima velik presežek v trgovini z agroživilskimi proizvodi z Libanonom, njen izvoz pa sestavljajo zlasti žive živali, pšenica in sir. Libanon v EU izvaža zlasti proizvode iz sadja in zelenjave, surov tobak in živalsko drobovino.
Sorodne informacije
Maroko
Odnose med EU in Marokom ureja pridružitveni sporazum med EU in Marokom, ki velja od leta 2000. 1. oktobra 2012 je bil podpisan sporazum o nadaljnji liberalizaciji trgovine s kmetijskimi proizvodi, predelanimi kmetijskimi proizvodi ter ribami in ribiškimi proizvodi. Koncesije, dodeljene maroškim proizvodom za uvoz v EU, so predstavljene v skladu s pristopom „negativnega seznama“ (kar ni na seznamu, je liberalizirano), medtem ko so uvozni pogoji, ki se uporabljajo za vstop proizvodov EU na libanonski trg, izrecno določeni v Protokolu k Sporazumu. Od takrat se je trgovina s kmetijskimi in živilskimi proizvodi povečala v obe smeri. EU je neto izvoznica predelanih kmetijskih proizvodov z visoko dodano vrednostjo, Maroko pa večinoma izvaža nepredelane kmetijske proizvode (predvsem paradižnik ter drugo sadje in zelenjavo).
EU je decembra 2011 sprejela mandat za pogajanja o poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini z Marokom, vendar v zadnjih letih na tem področju ni bilo napredka.
Sorodne informacije
Trgovina s kmetijskimi proizvodi
Palestina*
Kmetijske trgovinske odnose med EU in Palestino ureja začasni pridružitveni sporazum s Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) v imenu Palestinske uprave, podpisan 24. februarja 1997. Začasni pridružitveni sporazum je predvideval visoko stopnjo liberalizacije agroživilskih proizvodov, vendar s tarifnimi kvotami za nekatere najobčutljivejše proizvode. 1. januarja 2012 so začeli veljati nadaljnji vzajemni ukrepi liberalizacije in nadomestitev protokolov 1 in 2 k pridružitvenemu sporazumu med ES in Palestino. Palestina ima dostop do trga EU brez carin in kvot (s sistemom vhodnih cen EU, ki se uporablja za uvoz nekaterega sadja in zelenjave) za obdobje desetih let.
EU ima velik presežek v trgovini z agroživilskimi proizvodi s Palestino, njen izvoz pa sestavljajo zlasti otroška hrana, slaščice in žive živali. EU pa iz države uvaža zlasti datlje in oljčno olje.
„To poimenovanje ne pomeni priznanja države Palestine in ne posega v stališča posameznih držav članic EU glede tega vprašanja.“
Sorodne informacije
Trgovinski sporazum o kmetijstvu
Tunizija
Kmetijske trgovinske odnose med EU in Tunizijo ureja pridružitveni sporazum med EU in Tunizijo, ki je začel veljati 1. marca 1998 in predvideva območje proste trgovine, vključno z omejeno liberalizacijo na področju kmetijstva.
Pogajanja o nadaljnjih vzajemnih kmetijskih koncesijah k pridružitvenemu sporazumu so se začela leta 2009 in so bila prekinjena novembra 2010 zaradi političnih dogodkov v Tuniziji.
EU je decembra 2011 sprejela mandat za pogajanja o poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini, ki zajema tudi geografske označbe. Začetni krog pogajanj „nič“ je potekal od 19. do 22. oktobra 2015 v Tunisu. Od takrat so potekali štirje krogi pogajanj, vendar je napredek zelo počasen.
Najpomembnejši izvozni kmetijski proizvodi Tunizije v EU so datlji in oljčno olje. Tunizija je namreč med največjimi svetovnimi proizvajalkami in izvoznicami oljčnega olja. EU pa v državo izvaža predvsem žita, hrano za hišne živali in mleko v prahu.
