Skip to main content
Agriculture and rural development

ESP – vzhod

Trgovina s kmetijskimi proizvodi med EU in državami vzhodne regije evropske sosedske politike (ESP).

Trgovina z agroživilskimi proizvodi z državami, vključenimi v ESP vzhod

EU v okviru evropske sosedske politike (ESP) ureja odnose s šestnajstimi južnimi in vzhodnimi sosedami.

Države ESP so razvrščene v vzhodno in južno regijo. V vzhodno sodijo Armenija, Azerbejdžan, Belorusija, Gruzija, Moldavija in Ukrajina. Rusija sodeluje pri dejavnostih čezmejnega sodelovanja v okviru ESP, vendar ni del ESP.

Na splošno je EU neto izvoznica v te države (razen Ukrajine in Moldavije) in izvaža raznovrstne proizvode (hrana za hišne živali, alkoholne pijače, sir, oljnice, sladkor itd.). EU iz teh držav uvaža zlasti žita, rastlinska olja (iz Ukrajine in Moldavije), sadje (iz Moldavije, Gruzije in Azerbajdžana) ter lužnice iz Armenije.

Sporazumi z vzhodnimi državami ESP

Za vzhodne države ESP veljajo pridružitveni sporazumi ali sporazumi o partnerstvu in sodelovanju.

Pridružitveni sporazumi

Z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino so sklenjeni pridružitveni sporazumi. Pridružitveni sporazumi vsebujejo trgovino in zagotavljajo tudi okvir za olajšanje nadaljnjega približevanja šestih držav s standardi EU. To velja zlasti za Ukrajino glede različnih vidikov zakonodaje o SKP ter sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov.

27. junija 2014 so bili z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino podpisani pridružitveni sporazumi, vključno s poglobljenimi in celovitimi območji proste trgovine. Vsi ti sporazumi so že začeli veljati. Trije sporazumi vsebujejo visoko raven zaščite geografskih označb, pri čemer je celoten seznam geografskih označb EU zaščiten v teh državah.

Sporazumi o partnerstvu in sodelovanju

Za Armenijo in Azerbajdžan veljata sporazuma o partnerstvu in sodelovanju. EU ni ratificirala sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, sklenjenega z Belorusijo leta 1995, ker se Belorusija ni zavezala demokraciji ter spoštovanju političnih in državljanskih pravic.

Države

Armenija

Dvostranske odnose ureja celoviti in okrepljeni sporazum o partnerstvu, ki se začasno uporablja od junija 2018. Sporazum je nepreferencialni (tj. brez tarifnih koncesij), vendar obe pogodbenici zagotavljata priznavanje in zaščito celotnega seznama geografskih označb, zaščitenih na svojem ozemlju.

EU je 24. novembra 2017 z Armenijo podpisala celovit in okrepljen sporazum o partnerstvu brez razsežnosti dostopa do trga. Vendar sporazum predvideva vzajemno zaščito geografskih označb ter postopno opuščanje imen Cognac in Champagne s strani Armenije, kar je velik izziv.

Evropska unija je neto izvoznica agroživilskih proizvodov v Armenijo. Glavni proizvodi, ki jih izvaža, so hrana za hišne živali, slaščice in žive rastline. Uvoz armenskih agroživilskih proizvodov zajema zlasti (več kot polovica uvoza) žgane pijače (brandy), sledijo vino, cigare in cigarete.

Sorodne informacije

Sporazum o partnerstvu in sodelovanju

Trgovina med EU in Armenijo

Agri-food trade statistical factsheet – Armenia
English
(389.18 KB - PDF)
Prenesi

Azerbajdžan

Trgovinski odnosi med EU in Azerbajdžanom temeljijo na sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki velja od leta 1999. EU in Azerbajdžan sta leta 2017 začela pogajanja o novem celovitem sporazumu. Pogajanja so v napredni fazi. Sporazum bo vseboval poglavje o geografskih označbah, ki bo določalo vzajemno priznavanje in zaščito geografskih označb obeh pogodbenic.

EU je leta 2017 začela pogajanja z Azerbajdžanom o revidiranem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju (sedanji je iz leta 1999), ki ne bo zajemal razsežnosti dostopa do trga, bo pa vključeval poglavje o zeleni infrastrukturi.

Evropska unija je neto izvoznica agroživilskih proizvodov v Azerbajdžan. Azerbajdžan izvaža skoraj izključno oreške (več kot 90 % izvoza), glavni izvoz EU pa so prehrambni proizvodi, sir in žgane pijače.

Sorodne informacije

Sporazum o partnerstvu in sodelovanju

Trgovina med EU in Azerbajdžanom

Agri-food trade statistical factsheet – Azerbaijan
English
(353.15 KB - PDF)
Prenesi

Belorusija

EU z Belorusijo nima novejšega dvostranskega sporazuma na področju trgovinskih in gospodarskih odnosov. Slednje še vedno ureja Sporazum o trgovini in sodelovanju, ki ga je Evropska skupnost sklenila s Sovjetsko zvezo leta 1989, nato pa ga je odobrila Belorusija. Dvakrat letno poleg tega poteka srečanje usklajevalne skupine EU-Belorusija in trgovinski dialog med EU in Belorusijo.

Evropska unija je neto izvoznica agroživilskih proizvodov v Belorusijo. Glavni proizvodi, ki jih izvaža EU, so sadje in zelenjava, žive rastline in hrana za hišne živali. Uvoz beloruskih agroživilskih proizvodov sestavljajo zlasti rastlinska olja, zelenjava (gobe) in sadje (jagode).

Sorodne informacije

Trgovina med EU in Belorusijo

Agri-food trade statistical factsheet – Belarus
English
(407.67 KB - PDF)
Prenesi

Gruzija

Dvostranske odnose med EU in Gruzijo na področju kmetijskih proizvodov ureja pridružitveni sporazum, vključno s poglobljenim in celovitim območjem proste trgovine, ki je bil podpisan 27. junija 2014 in velja od 1. julija 2016. Zagotavlja popolnoma liberaliziran dostop agroživilskih proizvodov EU na gruzijski trg in izvoza Gruzije na trg EU, z izjemo česna.

Evropska unija je neto izvoznica agroživilskih proizvodov v Gruzijo. Glavni izdelki, ki se izvažajo iz EU, so žgane pijače, sladkor in prehrambni proizvodi. Uvoz gruzijskih agroživilskih proizvodov sestoji zlasti iz žganih pijač, lešnikov in vina.

V skladu s pridružitvenim sporazumom obe pogodbenici zagotavljata priznavanje in zaščito celotnega seznama geografskih označb, zaščitenih na svojem ozemlju.

Sorodne informacije

Pridružitveni sporazum

Trgovina med EU in Gruzijo

Agri-food trade statistical factsheet – Georgia
English
(398.89 KB - PDF)
Prenesi

Moldavija

Dvostranske odnose med EU in Moldavijo ureja pridružitveni sporazum, vključno s poglobljenim in celovitim območjem proste trgovine, ki je bil podpisan 27. junija 2014 in velja od 1. julija 2016. Moldavija je ob začetku veljavnosti liberalizirala dostop do trga, nekatere tarife pa je morala odpraviti v prehodnih obdobjih. Uvedene so bile nekatere tarifne kvote za najbolj občutljive proizvode (prašičje meso, perutnina, mlečni izdelki, predelani mesni izdelki, sladkor in sladila). Po drugi strani je EU odobrila dostop do trga za izvoz kmetijskih proizvodov Moldavije od datuma začetka veljavnosti sporazuma, razen za 6 proizvodov iz vrst sadja in zelenjave, ki so zajeti v tarifnih kvotah, izvzetih iz vhodne cene (tako ad valorem kot posebne komponente): česen, paradižnik, sveže namizno grozdje, sveža jabolka, sveže slive, grozdni sok. Drugo sadje in zelenjava, za katera velja sistem vhodnih cen, sta izvzeta iz komponente ad valorem.

Moldavija je neto izvoznica agroživilskih proizvodov v EU, glavne kategorije pa so oljnice, žita in rastlinska olja. Glavni proizvodi, ki jih v državo izvaža EU, so oljnice, hrana za hišne živali, žgane pijače in prašičje meso.

V skladu s pridružitvenim sporazumom obe pogodbenici zagotavljata priznavanje in zaščito celotnega seznama geografskih označb, zaščitenih na svojem ozemlju.

Sorodne informacije

Pridružitveni sporazum

Trgovina med EU in Moldavijo

Agri-food trade statistical factsheet – Moldova
English
(406.46 KB - PDF)
Prenesi

Ukrajina

Dvostransko trgovino s kmetijskimi proizvodi med EU in Ukrajino ureja pridružitveni sporazum, ki je začel veljati 1. septembra 2017 (določbe o politiki in sodelovanju se začasno uporabljajo od novembra 2014). Pridružitveni sporazum vključuje poglobljeno in celovito območje proste trgovine, tj. gospodarski del sporazuma, ki je bil podpisan 27. junija 2014 in je v celoti v veljavi od 1. julija 2016. Pridružitveni sporazum z Ukrajino presega druge klasične sporazume o prosti trgovini, saj je njegov cilj tako odpiranje trgov kot tudi obravnavanje vprašanj konkurenčnosti. Sporazum navaja tudi ukrepe, ki jih mora Ukrajina postopoma uvesti, da bi izpolnila standarde EU in lahko trgovala na trgih EU. Poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini je daljnosežen sporazum, v skladu s katerim se Ukrajina zavezuje, da se bo v vseh poglavjih uskladila z ustreznim pravnim redom EU, tudi na področju sanitarnih in fitosanitarnih standardov ter dobrobiti živali.

Ukrajina je četrti največji vir uvoza agroživilskih proizvodov in 15. izvozni trg EU (2019). EU v Ukrajino izvaža predvsem cigare in cigarete, oljnice in hrano za hišne živali. Glavne skupine proizvodov, uvožene iz Ukrajine, so žita (predvsem koruza), rastlinska olja in oljnice. Ukrajina je največji vir uvoza koruze v EU.

Sorodne informacije

Trgovina med EU in Ukrajino

Pridružitveni sporazum

Agri-food trade statistical factsheet – Ukraine
English
(414.54 KB - PDF)
Prenesi

Rusija

Odnose med EU in Rusijo ureja sporazum o partnerstvu in sodelovanju iz leta 1994, ki je začel veljati leta 1997. Pogajanja za obnovitev sporazuma o partnerstvu in sodelovanju (t. i. „novi sporazum“), ki so se začela leta 2009, ne napredujejo iz političnih razlogov.

Rusija je 7. avgusta 2014 uvedla politično prepoved uvoza različnih kmetijskih proizvodov EU kot povračilne ukrepe proti sankcijam, ki jih je EU sprejela po priključitvi Krima. Prepoved še vedno velja. Vendar je Rusija kljub temu še naprej sedmi največji trg za izvoz agroživilskih proizvodov iz EU (2019), ki ga sestavljajo predvsem vino in žgane pijače, slaščice in hrana za hišne živali. EU uvaža predvsem oljne pogače, oljnice in rastlinska olja.

Sorodne informacije

Trgovina med EU in Rusijo

Agri-food trade statistical factsheet – Russia
English
(408.86 KB - PDF)
Prenesi

Dogodki

Novice