Otok Reunion, ki leži v Indijskem oceanu, je rojstni kraj svetovne proizvodnje vanilje.
Čokoladno rjavi stroki vanilje „Vanille de l’île La Réunion“ ZGO se ponašajo z intenzivnim vonjem in sladkim okusom, ki ga cenijo kuharski mojstri po vsem svetu.
Poreklo
Vaniljo, ki izvira iz Srednje Amerike, so v Evropo prvič pripeljali španski konkvistadorji leta 1721. Plemiške in kraljeve sloje Evrope je očarala nežna aroma te eksotične začimbe in v naslednjih sto letih je bilo veliko neuspešnih poskusov gojenja rastline v velikih količinah na evropskih tleh. Leta 1821 je bila Vanilla planifolia iz pariških botaničnih vrtov uvedena na otok Reunion, kjer je uspešno rasla.
Za razvoj plodov, iz katerih se pridobiva začimba vanilja, je potrebno opraševanje rastline. V Srednji Ameriki jo je opraševala majhna neželata čebela iz rodu Melipona, ki izvira iz te regije. Na otoku Reunion ni bilo mogoče najti nobene žuželke ali ptice, ki bi lahko opraševala rastlino vanilje, zato se vanilja, posejana na tem otoku, 20 let ni mogla razmnoževati.
To se je spremenilo leta 1841, ko je Edmond Albius, 12-letni suženj in navdušenec nad botaniko, odkril tehniko za ročno opraševanje vanilje. Albius je ugotovil, da se rastlina lahko oplodi, če z uporabo paličice privzdigne steno, ki ločuje ženski in moški del rastline, in ju nežno podrgne skupaj. S tem je bila končno odkrita metoda za hitro in donosno proizvodnjo vanilje po vsem svetu.
Skoraj vsa vanilja se še danes oprašuje po Albiusovi metodi. Proizvodnja vanilje je bila skozi zgodovino tako pomembna za gospodarstvo na otoku Reunion, da je lijana vanilje upodobljena na grbu otoka Reunion, ki ga je leta 1925 oblikoval guverner Émile Merwart.
Svetovno znani ugled vanilje z ZGO „Vanille de l’île de La Réunion“ izhaja iz njene edinstvene arome, ki je rezultat naravnih razmer, v katerih raste, in strokovnega znanja tistih, ki jo proizvajajo. Zaradi tega je leta 2021 pridobila zaščiteno geografsko označbo (ZGO).
Pridelava
Gojenje in predelava vanilje z ZGO „Vanille de l'île de La Réunion“ morata potekati v občinah Bras-Panon, Saint-André, Saint-Benoit, Saint-Joseph, Saint-Philippe, Sainte-Marie, Sainte-Rose in Sainte-Suzanne, ki se vse nahajajo na vzhodnem delu otoka.
Blagi in vlažni vremenski pogoji na otoški „vetrovni obali“ tako v fazi pridelave kot v fazi predelave spodbujajo nastanek prekurzorjev aromatičnih spojin vanilje, kar zagotavlja razvoj njenega sladkega vonja in okusa.
Na otoku Reunion so se razvila posebna znanja in veščine za proizvodnjo vanilje. Poleg tehnike ročnega opraševanja so tam razvili in izpopolnili predelavo vanilje z mehčanjem v vroči vodi in fermentacijo. Danes sta ta postopka zelo razširjena po vsem svetu, vendar so posebna znanja in veščine proizvajalcev na otoku Reunion tista, ki jamčijo kakovost proizvoda z ZGO „Vanille de l’île de La Réunion“.
Po pridelavi je faza predelave zasnovana tako, da v polnosti pride do izraza okus vaniljevih strokov. Ti se sušijo na soncu in nato v senci najmanj 20 dni, nato pa se v zaprtih lesenih škatlah starajo vsaj sedem mesecev. S tema fazama se prepreči nastanek okusa po kreozotu ali katranu, pogosto prisotnega pri drugih vrstah vanilje, ki so bile prehitro posušene in zorene v vakuumskih vrečah – po postopku, poznanem kot anaerobna fermentacija.
Vanilja z ZGO „Vanille de l’île de La Réunion“ se trži v treh različnih oblikah:
- Stroki posušene vanilje, ki se lahko pregibajo, imajo sijoč lesk in barvo, ki sega od rjave do temno rjave čokoladne barve.
- Stroki sveže vanilje, ki so mesnati, sijoči in enotne rdečkasto rjave barve. Na otip so togi, tako da jih ni mogoče upogniti.
- Kristalizirana vanilja, ki naravno kristalizira v strokih med staranjem, ki so lahko v obliki zvezde, igel ali zrnc sladkorja. Ta oblika ima najbolj intenziven in prefinjen vonj, zaradi česar je zelo iskana in cenjena v kulinariki.
Vanilja z ZGO „Vanille de l’île de La Réunion“ je cenjena po vsem svetu zaradi svojih izjemnih lastnosti in so jo ob številnih priložnostih javno pohvalili različni kuharji z Michelinovimi zvezdicami, med drugimi tudi Guy Martin, Alain Passard, Pierre Hermé in Jacques Genin.