Trgovina z agroživilskimi proizvodi z državami Efte in EGP
Evropsko združenje za prosto trgovino (EFTA) je medvladna organizacija, katere članice so Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica. Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) je mednarodni sporazum, ki med drugim omogoča razširitev delov enotnega trga EU na Islandijo, Lihtenštajn in Norveško.
V nasprotju z drugimi industrijskimi sektorji trgovina s kmetijskimi proizvodi med EU in državami Efte ni popolnoma liberalizirana. EU s sporazumi o trgovini s kmetijskimi proizvodi ohranja tesne vezi s kmetijskimi sektorji držav Efte in EGP. Nadaljnja liberalizacija trgovine s kmetijskimi proizvodi je bila nedavno dosežena z Norveško in Islandijo z dvostranskimi sporazumi, o katerih so se pogajali na podlagi člena 19 Sporazuma EGP.
Kar zadeva kmetijske proizvode, člen 19 Sporazuma določa:
pogodbenice se obvezujejo, da si bodo še naprej prizadevale doseči postopno liberalizacijo trgovine s kmetijskimi proizvodi; v ta namen pogodbenice do konca leta 1993 in nato vsaki dve leti opravijo pregled pogojev trgovine s kmetijskimi proizvodi.
Ta raven liberalizacije trgovine z agroživilskimi proizvodi še ni bila dosežena s Švico, in sicer zaradi nerešenih horizontalnih vprašanj.
Na splošno je EU neto izvoznica agroživilskih proizvodov v te države. Švica je bila leta 2019 četrta največja namembna država za izvoz agroživilskih proizvodov iz EU, Norveška pa je bila na 6. mestu (2019).
Država
Islandija
Islandija je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Sporazum EGP določa prosti pretok blaga, razen kmetijskih in ribiških proizvodov.
Dvostranska trgovinska pogajanja v kmetijstvu med Islandijo in EU potekajo na podlagi člena 19 Sporazuma EGP. Prvi sporazum z Islandijo o trgovinskih preferencialih za kmetijske proizvode je začel veljati leta 2007. Zadnji sporazum je začel veljati leta 2018 in je bil sklenjen kot sveženj s sporazumom o liberalizaciji trgovine s predelanimi kmetijskimi proizvodi in živili ter geografskimi označbami.
Glavne kategorije agroživilskih proizvodov, ki jih EU izvaža na Islandijo, vključujejo testenine, pecivo, piškote in kruh, zelenjavo in čokolado, slaščice in sladoled.
Glavni uvoz EU iz islandskega agroživilskega sektorja vključuje neužitne živalske proizvode, žive živali in surove kože z dlako ali brez dlake in krzno.
Sorodne informacije
Norveška
Sporazum EGP Norveški omogoča, da izkoristi prednosti enotnega trga EU. Vendar sta kmetijstvo in ribištvo izvzeta iz prostega prometa.
Preferencialno trgovino s kmetijskimi proizvodi med EU in Norveško ureja člen 19 Sporazuma EGP. Najnovejši sporazum iz člena 19 je začel veljati 1. oktobra 2018.
Glavne kategorije agroživilskih proizvodov, ki jih EU izvaža na Norveško, vključujejo cigare in cigarete; testenine, pecivo, piškote, kruh in vino, vermut, jabolčnik in kis.
Glavni uvoz agroživilskih proizvodov iz Norveške v EU vključuje prehrambne proizvode, oljne pogače in surove kože z dlako, kožo in krzno.
Sorodne informacije
Švica
Odnose med EU in Švico na področju kmetijstva ureja Sporazum med EU in Švico o trgovini s kmetijskimi proizvodi iz leta 2002. Ta sporazum predvideva odpravo tarif in uvedbo brezcarinskih kvot za številne proizvode; vendar trgovina še ni popolnoma liberalizirana.
Sporazum vsebuje tudi določbe o olajševanju trgovine na številnih področjih, kot so vina in žgane pijače, geografske označbe, ekološko kmetovanje ter sadje in zelenjava.
Švica je ena od glavnih trgovinskih partneric EU za agroživilske proizvode. Švica je bila leta 2019 četrta največja namembna država za izvoz agroživilskih proizvodov iz EU in šesta največja dobaviteljica uvoza agroživilskih proizvodov.
EU je neto izvoznica v Švico. Glavne kategorije proizvodov, ki jih EU izvaža v Švico, vključujejo vino, pekovske izdelke in zelenjavo.
EU uvaža predvsem praženo kavo, mineralne vode in čokolado.
