Vina iz Bordeauxa slovijo kot izvrstna, ta ugled so dosegla z večstoletnimi izkušnjami in izjemnimi razmerami v regiji, v kateri se grozdje goji.
Zgodovina
Vinsko trto in pridelavo vina v sodobni Franciji so prvi uvedli stari Grki, izjemno rast vinskega sektorja v Bordeauxu pa gre pripisati kombinaciji srednjeveške politike in vpliva izjemne ženske.
Eleonora Akvitanska je bila najprej poročena s francoskim kraljem. Ker nista imela dedičev, je bil njun zakon razveljavljen, Eleonora pa se je znova poročila, tokrat s Henrikom Plantagenetom, poznejšim kraljem Anglije. Eleonora je bila na političnem vrtiljaku vpletena v številne spletke, dva poskusa ugrabitev ter celo spodletel poskusa strmoglavljenja svojega moža in prevzema prestola v imenu svojega sina!
Njena zgodba je navdihnila hollywoodske filmske ustvarjalce (Katharine Hepburn je za vlogo Eleonore celo prejela oskarja), še pomembneje pa je, da so izvozniki vina iz Bordeauxa na njen račun dobili monopol na dobičkonosni izvoz v Anglijo. Trgovina z vinom iz Eleonorine rodne Akvitanije je cvetela, na območju Gironde pa se je precej povečalo število vinogradov. Ta razmah je bil sicer začasen, saj je s prehodom Akvitanije pod francoski nadzor po 100-letni vojni trgovina z Anglijo upadla.
Ne glede na to so bordojska vina še vedno uspevala. V naslednjih stoletjih so bile vzpostavljene nove trgovinske povezave z Nizozemsko in baltskimi trgovskimi mesti. Danes se bordojska vina izvažajo v več kot 150 držav po vsem svetu.
Pri razvoju mednarodnega ugleda vin iz Bordeauxa so bila pomembna jamstva kakovosti. Leta 1855 je Francija gostila svetovno razstavo, ki je pritegnila več kot pet milijonov obiskovalcev z vsega sveta. Da bi med to velikansko razstavo zaščitili ugled vin iz Gironde, je Napoleon III zahteval nov sistem razvrščanja, ki bi potrjeval odličnost teh vin. Ta sistem se še vedno uporablja in je bil leta 1973 dopolnjen z dodelitvijo statusa zaščitene označbe porekla (ZOP) bordojskim vinom. S tem je mednarodni sloves bordojskega vina še bolj zaščiten ter se priznavajo njegove edinstvene značilnosti in lokalni pomen.
Pridelava
Središče celotne vinarske industrije v Bordeauxu je med ustjema rek Gironde in Dordogne in se razteza od atlantske obale do približno 100 km v notranjost. Prodnata, peščena tla omogočajo popolne pogoje za vinsko trto, tople temperature pa spodbujajo močno rast. Na tem območju (ki je znano tudi kot terroir) rastejo številne sorte grozdja, zato so bordojska vina tako raznovrstna. Zaščitena bordojska vina so rdeča in bela vina ter vina rosé ter zajemajo širok izbor sort grozdja, čeprav se merlot najpogosteje uporablja za proizvodnjo rdečih, sauvignon blanc ali semillon pa za proizvodnjo belih vin.
Delo na vinogradih v Girondi poteka vse leto, pri čemer se sezona začne oktobra. Po jesenskem oranju vinar v zimskih mesecih skrbno obrezuje trto, da zagotovi dosledno visoko kakovost letine.
Pomladi vinska trta oživi, pojavijo se novi popki in zrastejo novi listi. Znanje, pridobljeno skozi generacije, pride do izraza šele pozno spomladi in poleti. Vinogradniki skrbno izberejo vitice, ki bodo obrodile kakovostno grozdje, in oberejo nezrelo grozdje na tako imenovani zeleni trgatvi, da zagotovijo visoko kakovost preostalega pridelka. S preskušanjem grozdja določijo najboljši čas za trgatev. Ko grozdje dozori, se pobere, zdrobi in fermentira v vino.