Krepitev pogajalske moči kmetov
V EU je 11 milijonov kmetov, vendar gre pri mnogih za relativno majhne, družinske kmetije, ki delujejo neodvisno druga od druge. Nasprotno pa so predelovalci in trgovci na drobno veliko bolj povezani. Neenaki pogajalski položaj kmetom otežuje zastopanje lastnih interesov pri pogajanju z drugimi udeleženci dobavne verige.
Da bi okrepila njihovo kolektivno pogajalsko moč, EU kmete podpira pri združevanju v organizacije proizvajalcev. Poleg tega podpira tudi tiste, ki želijo v okviru t. i. medpanožnih organizacij sodelovati s svojimi partnerji iz proizvodnega in tržnega dela verige preskrbe s hrano.
Organizacije proizvajalcev
Organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev pomagajo kmetom zmanjšati transakcijske stroške in sodelovati pri predelavi in trženju njihovih proizvodov. Organizacije proizvajalcev pogajalsko moč kmetov krepijo s:
- koncentracijo ponudbe
- izboljšanjem trženja
- zagotavljanjem tehnične in logistične pomoči članom
- pomočjo pri upravljanju kakovosti
- prenašanjem znanja
EU se zaveda posebne vloge, ki jo imajo organizacije proizvajalcev, zato jim omogoča, da državo EU, kjer imajo sedež, zaprosijo za njihovo priznanje. Organizacije proizvajalcev imajo lahko različne pravne oblike, vključno s kmetijskimi zadrugami. Priznane organizacije proizvajalcev imajo naslednje ugodnosti:
- izjeme od pravil EU o konkurenci za nekatere dejavnosti, kot so skupna pogajanja v imenu članov in načrtovanje proizvodnje, ali za nekatere ukrepe glede upravljanja ponudbe;
- dostop do sredstev EU v okviru „operativnih programov“ v sektorju sadja in zelenjave, na primer za podpiranje kolektivnih naložb in logistike v korist članov.
V številkah
V EU je priznanih okoli 3 400 organizacij proizvajalcev (podatki za leto 2017). Večinoma delujejo v treh sektorjih:
Samo tri države EU nimajo priznane nobene organizacije proizvajalcev: Estonija, Litva in Luksemburg.
Od leta 2017 je osem držav EU priznalo 80 združenj organizacij proizvajalcev: Francija (30), Italija (19), Nemčija (9), Španija (7), Madžarska (7), Grčija (4), Belgija (3) in Poljska (1).
Merila za priznanje
Za priznanje mora organizacija proizvajalcev iz katerega koli kmetijskega sektorja:
- nastati mora na pobudo proizvajalcev
- sestavljati in nadzorovati jo morajo proizvajalci iz določenega kmetijskega sektorja
- vložiti mora zahtevek pri državi EU, kjer ima sedež
- izvajati mora vsaj eno od dejavnosti, navedenih v zakonodaji EU, kot so skupna predelava, distribucija, prevoz ali pakiranje
- slediti mora vsaj enemu izmed posebnih ciljev, določenih v kmetijski zakonodaji, kot so optimizacija proizvodnih stroškov ali oblikovanje pobud na področju promocije in trženja
Poleg tega morajo organizacije proizvajalcev izpolnjevati nekatera dodatna merila, kot so minimalno število članov in/ali minimalna količina ali vrednost proizvodov. Tudi statuti organizacij proizvajalcev morajo izpolnjevati nekatere zahteve; tako morajo imeti člani možnost demokratično nadzorovati svojo organizacijo.
Države članice EU lahko na zahtevo priznajo organizacijo proizvajalcev. Države članice EU morajo priznati organizacije proizvajalcev iz sektorjev sadja in zelenjave, oljčnega olja in namiznih oljk, sviloprejk, hmelja ter mleka in mlečnih izdelkov.
Države EU lahko priznajo tudi združenja organizacij proizvajalcev, ki izpolnjujejo merila za organizacije proizvajalcev.
Večnacionalne organizacije proizvajalcev
Kmeti in organizacije proizvajalcev v različnih državah EU se lahko združujejo v nadnacionalne organizacije proizvajalcev. V tem primeru priznanje odobri država EU, v kateri ima organizacija proizvajalcev sedež. Sedež mora biti v državi članici EU s pomembnim številom članov ali organizacij članic ali s pomembnim številom tržne proizvodnje.
Medpanožne organizacije
Kmetje in predelovalci ali trgovci v dobavni verigi se tudi lahko povezujejo, in sicer v medpanožne organizacije (MPO). Te organizacije sprejemajo ukrepe za upravljanje verige, ne da bi bile pri tem same vključene v proizvodnjo, predelavo ali trgovanje. Medpanožne organizacije služijo kot platforma za dialog, spodbujanje dobrih praks in preglednosti trga.
Države EU lahko priznajo tudi medpanožno organizacijo, če jo sestavljajo:
- predstavniki proizvodnega sektorja (tj. kmetje)
- predstavniki vsaj enega dela agroživilske preskrbovalne verige (kot so zaposleni v predelavi in distribuciji živilskih proizvodov)
Priznanje medpanožnih organizacij je v večini sektorjev neobvezno, obvezno pa je v sektorjih oljčnega olja in namiznih oljk ter tobaka. Medpanožne organizacije s člani iz več držav se priznajo v tisti državi, kjer imajo sedež.
Izjeme od konkurenčnega prava
Konkurenčno pravo EU prepoveduje vsakršen sporazum med dvema ali več neodvisnimi udeleženci na trgu, ki omejuje konkurenco. Pri tem gre na primer za sporazume s ciljem omejevanja ali nadzora proizvodnje, delovanja trga, tehničnega razvoja, naložb ali virov dobave. Konkurenčno pravo predvideva le nekaj izjem od splošne prepovedi, kot določa člen 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Toda zaradi relativne šibkosti kmetov v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi kmetijska zakonodaja EU omogoča nekatere izjeme od pravil o konkurenci v primeru združenj kmetov, organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij.
Pogoji, pod katerimi se lahko uporabljajo izjeme, so določeni v več členih Uredbe (EU) št. 1308/2013 o skupni ureditvi trgov.
Izjeme za organizacije proizvajalcev, združenja kmetov in kmete
Člen 152 te uredbe določa odstopanje od pravil o konkurenci za priznane organizacije proizvajalcev in priznana združenja organizacij proizvajalcev, če izpolnjujejo določene pogoje. Pri takih odstopanjih gre na primer za načrtovanje proizvodnje in pogajanja o pogodbah o dobavi kmetijskih proizvodov.
Člen 222 priznanim organizacijam proizvajalcev dopušča odstopanja od nekaterih pravil o konkurenci v obdobjih hudega neravnovesja na trgih.
Člen 209 ni omejen na priznane organizacije proizvajalcev; kmetom ali združenjem kmetov omogoča sodelovanje, npr. pri proizvodnji ali prodaji kmetijskih proizvodov. Kdor se želi sklicevati na to določbo, lahko Komisijo zaprosi za mnenje glede skladnosti svojih sporazumov s cilji iz člena 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zainteresirane strani lahko te informacije pridobijo na naslovu AGRI-NOTIFICATION-209-CMO
ec [dot] europa [dot] eu (AGRI-NOTIFICATION-209-CMO[at]ec[dot]europa[dot]eu).
Komisija objavi vsa mnenja o skladnosti sporazumov s cilji skupne kmetijske politike v skladu s členom 209.
Izjeme za medpanožne organizacije
Člen 210 uredbe o skupni ureditvi trgov določa pogoje, pod katerimi se lahko sporazumi, odločitve in prakse medpanožnih organizacij izvzamejo iz pravil EU o konkurenci.
Za pridobitev izjeme morajo medpanožne organizacije o svojih ukrepih uradno obvestiti Komisijo, ki jih pregleda v skladu s členom 210.
Uradna obvestila se lahko pošljejo na naslov: AGRI-NOTIFICATION-209-CMOec [dot] europa [dot] eu (AGRI-NOTIFICATION-210-CMO[at]ec[dot]europa[dot]eu)
Komisija objavi vse sklepe, ki jih sprejme v skladu s členom 210.
Izjeme za posamezne sektorje
Člen 149 določa posebna pravila za pogodbena pogajanja s priznanimi organizacijami proizvajalcev v sektorju mleka.
Člen 150 določa pogoje, pod katerimi lahko organizacije proizvajalcev ali medpanožne organizacije uravnavajo ponudbo sira z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo.
Člen 167 določa pravila trženja za boljše in stabilnejše delovanje skupnega trga za vino.
Člen 172 določa pogoje, pod katerimi lahko organizacije proizvajalcev ali medpanožne organizacije uravnavajo ponudbo stegna z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo.
Sorodne informacije
Pravna podlaga
Pravno podlago o organizacijah proizvajalcev in medpanožnih organizacijah ter skupni ureditvi trga kmetijskih proizvodov določata Uredba (EU) št. 1308/2013 in Delegirana uredba Komisije (EU) št. 2016/232.
EU je sprejela tudi posebna pravila za številne sektorje:
- sadje in zelenjava – Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011;
- hmelj – Uredba Komisije (ES) št. 1299/2007;
- oljčno olje in namizne oljke – Delegirana uredba Komisije (EU) št. 611/2014, Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 615/2014);
- mleko in mlečni izdelki – Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 511/2012, Delegirana uredba Komisije (EU) št. 880/2012, Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1615.
