Pregled
Evropska unija je vodilna svetovna proizvajalka vina. Med letoma 2016 in 2020 je povprečna letna proizvodnja vina znašala 165 milijonov hektolitrov. V letu 2020 je na EU odpadlo 45 % svetovnih vinorodnih območij, 64 % proizvodnje in 48 % potrošnje. Vino je glede izvoza največji agroživilski sektor EU (7,6 % agroživilske vrednostne verige v letu 2020 izvožene).
Od prve skupne ureditve trga leta 1962 se je trg za vino zelo razvil. Najnovejša reforma vinskega sektorja leta 2008, revidirana in vključena v enotno ureditev skupnega trga leta 2013, predvideva tri cilje:
- večja konkurenčnost proizvajalcev vina EU – povečanje ugleda evropskih vin in večji tržni delež tako v EU kot v državah zunaj EU
- enostavnejša, jasnejša in učinkovitejša pravila za upravljanje trga – za dosego boljšega ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem
- ohranjanje najboljših tradicij evropskega vinogradništva in krepitev njegove družbene vloge na podeželskih območjih
Poleg splošnih ciljev za uskladitev, racionalizacijo in poenostavitev zakonodaje je bila leta 2015 z Delegirano uredbo EU 2018/273 ureditev pravic do zasaditve nadomeščena s sistemom dovoljenj za zasaditev vinske trte v obdobju od 2016 do 2030, ki konkurenčnim proizvajalcem omogoča povečanje proizvodnje znotraj določenih omejitev. Z Uredbo EU 2021/2117 je bila uporaba dovoljenj podaljšana do leta 2045, pri čemer bo Komisija opravila dva vmesna pregleda v letu 2028 in letu 2040, s katerima bo ocenila delovanje sistema in po možnosti predložila predloge.
Reforme trga za vino EU
Ureditev trga za vino v EU je bila sprva zelo odprta, brez omejitev pri zasaditvah in z zelo malo instrumenti za regulacijo trga. To naj bi ublažilo učinek letnih nihanj v proizvodnji. Pozneje so bile uvedene omejitve zasaditev. Skupaj s skoraj zajamčeno prodajo se je s tem ustvaril velik strukturni presežek.
- 2013
EU je sprejela reformo za uskladitev, racionalizacijo in poenostavitev med prejšnjimi reformami sprejetih določb skupne kmetijske politike.
- 2008
EU je sprejela reformo za izboljšanje konkurenčnosti in povečanje ugleda vina iz EU, poenostavitev pravil za upravljanje trga ter ohranitev najboljših tradicij vinogradništva v EU, da bi se okrepila njegova družbena in okoljska vloga na podeželskih območjih.
- 1999
Reforma je podprla prizadevanja za boljše ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem. S financiranjem prestrukturiranja velikega dela sedanjih vinogradov je proizvajalcem omogočila, da so uskladili proizvodnjo s trgom, ki je zahteval višjo kakovost, in povečala konkurenčnost na dolgi rok, kar je bilo pomembno zlasti zaradi vse večje svetovne konkurence po pogajanjih o mednarodnih trgovinskih sporazumih.
- 1980's
Za zmanjšanje proizvodnje so bile proti koncu osemdesetih let okrepljene finančne spodbude za opustitev vinogradov.
- 1976-78
Tržna ureditev je postala zelo intervencionistična s prepovedjo zasaditev in obveznostjo destilacije presežka.
- 1962
Prva skupna ureditev trga (SUT)
Podporni programi za vino
Podporni programi za vino, uvedeni z reformo skupne ureditve trga za vino leta 2008, so najprej vsebovali 13 ukrepov. Reforma skupne ureditve trga leta 2013 je ukinila podporo za destilacijo pitnega alkohola, krizno destilacijo in obogatitev z uporabo zgoščenega mošta.
V zameno je kot nov ukrep uvedla inovacijo v vinskem sektorju, namenjeno razvoju novih proizvodov, procesov in tehnologij v zvezi z vinskimi proizvodi. Poleg tega razširja promocijske ukrepe v državah EU, da bi potrošnike informirala o odgovornem uživanju vina in sistemih EU za označbe porekla in geografske označbe.
Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov sta bila po potrebi razširjena na ponovno zasaditev vinogradov po obvezni izkrčitvi zaradi zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov.
Države EU, proizvajalke vina, lahko zdaj podprejo naslednje ukrepe:
- promocija v državah zunaj EU
- obveščanje potrošnikov o odgovorni porabi in shemah kakovosti EU
- prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, vključno s ponovno zasaditvijo zaradi zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov
- zelena trgatev
- vzajemni skladi
- zavarovanje pridelkov
- naložbe v podjetja
- inovacije (za razvoj novih proizvodov, postopkov in tehnologij)
- destilacija stranskih proizvodov
Letno dodelitev sredstev iz proračuna EU določijo države EU ob upoštevanju prenosa v shemo enotnih plačil za nekatere države EU.
| 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014–2016 | Od leta 2017 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Bolgarija | 16 | 21 | 22 | 27 | 27 | 27 | 27 |
| Češka | 3 | 4 | 4 | 5 | 5 | 5 | 5 |
| Nemčija | 23 | 31 | 32 | 39 | 39 | 39 | 39 |
| Grčija | 14 | 19 | 20 | 24 | 24 | 24 | 24 |
| Španija | 214 | 284 | 279 | 358 | 353 | 210 | 210 |
| Francija | 172 | 227 | 224 | 284 | 280 | 281 | 281 |
| Hrvaška | 12 | 11 | |||||
| Italija | 238 | 298 | 294 | 341 | 337 | 337 | 337 |
| Ciper | 3 | 4 | 4 | 5 | 5 | 5 | 5 |
| Litva | 0,03 | 0,04 | 0,05 | 0,05 | 0,05 | 0,05 | 0,05 |
| Luksemburg | 0,3 | 0,5 | 0,5 | 0,6 | 0,6 | ||
| Madžarska | 17 | 23 | 24 | 29 | 29 | 29 | 29 |
| Malta | 0,2 | 0,3 | 0,3 | 0,4 | 0,4 | ||
| Avstrija | 8 | 11 | 11 | 14 | 14 | 14 | 14 |
| Portugalska | 38 | 52 | 53 | 66 | 65 | 65 | 65 |
| Romunija | 42 | 42 | 42 | 42 | 42 | 48 | 48 |
| Slovenija | 4 | 5 | 5 | 6 | 6 | 6 | 6 |
| Slovaška | 3 | 4 | 4 | 5 | 5 | 5 | 5 |
| Združeno kraljestvo | 0,2 | 0,2 | 0,2 | 0,3 | 0,3 |
Dovoljenja za zasaditev vinske trte
Dovoljenja za zasaditev vinske trte se uporabljajo od začetka leta 2016. Državam EU omogočajo upravljanje sistema brezplačnih in neprenosljivih dovoljenj za zasaditev vinske trte na nacionalni ravni.
Pravila opredeljujejo tudi zaščitni mehanizem za nove zasaditve: dovoljenja so omejena na največ 1-odstotno rast vinogradniške površine države EU na leto, z možnostjo, da države članice na podlagi ustrezne utemeljitve uporabljajo omejitve rasti na nacionalni ali regionalni ravni ali za območja z geografsko označbo ali brez nje.
Kadar vloge vinogradnikov presegajo območje, ki ga je država EU dala na voljo, je lahko dodelitev sorazmerna in/ali v skladu z enim ali več prednostnimi pravili, ki jih je izbrala navedena država. Preostale pravice do zasaditve iz prejšnjega sistema se lahko do 31. decembra 2022 spremenijo v dovoljenja. Po tem datumu lahko države EU območje, ki ustreza preostalim nespremenjenim prejšnjim pravicam do zasaditve, dajo na voljo kot dodatna dovoljenje za zasaditev.
Trgovinski sporazumi
Dvostranska in večstranska pogajanja na podlagi mandata, ki ga ima Evropski svet za pogajanja, so namenjena sprejetju dvostranskih in prostotrgovinskih sporazumov, ki omogočajo lažje trgovanje med državami EU in državami zunaj EU.
Zaščitena poimenovanja vin
Podatkovna zbirka eAmbrosia zajema register označb porekla in geografskih označb, zaščitenih v EU, ter sezname geografskih označb in imen s poreklom iz držav zunaj EU, ki so zaščitena v EU v skladu z dvostranskimi sporazumi o trgovini z vinom.
Sorodne informacije
Pravna podlaga
Sektor vina ureja sklop zakonodaje, ki ga sestavljajo osnovna uredba, delegirane uredbe in izvedbene uredbe. Dolnjujejo ga smernice in razlage pravnih aktov.
Seznami vin so razpredelnice, ki vsebujejo:
- kontaktne podatke pristojnih uradnih teles in organov v vinskem sektorju
- informacije o vinogradniških površinah in registru
- sorte vinske trte, odobrene za proizvodnjo in označevanje
Objava teh seznamov je v skladu z zakonodajo EU in je namenjena deležnikom v EU in zunaj nje.
Sorodne informacije
Spremljanje trga
Opazovalnica za trg vina vsebuje najnovejše podatke o proizvodnji, zalogah, trgovini, območjih in porabi. Vsebuje tudi informacije o programih podpore EU in nacionalnih programih podpore za analizo in oceno.
Odbori
Sektorske upravljalne odbore je nadomestil en sam upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov.
Evropski komisiji pomagajo skupine za civilni dialog, ki vodijo redni dialog z deležniki o vsebinah, povezanih s skupno kmetijsko politiko in razvojem podeželja ter njenim izvajanjem.
