Preskoči na glavno vsebino
Agriculture and rural development

Podpora za mlade kmete

SKP za obdobje 2023–2027 določa več posebnih ukrepov za mlade kmete. Države EU ukrepe prilagodijo nacionalnim pogojem v svojih strateških načrtih SKP.

Kombinacija več ukrepov

Strategije v podporo mladim kmetom običajno vključujejo kombinacijo več ukrepov, med drugim:

  • dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete;
  • vzpostavitev gospodarstev mladih in novih kmetov ter zagon podeželskih podjetij.

Neposredna plačila

Države EU morajo za podporo mladim kmetom nameniti vsaj 3 % svojih proračunov za neposredna plačila. Ta podpora se lahko dodeli v obliki dohodkovne podpore, podpore za naložbe ali zagonske pomoči za mlade kmete (za dosego tega cilja se upošteva le 50 % ustrezne podpore za naložbe).

Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete

Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete je prostovoljna shema v okviru neposrednih plačil, ki zagotavlja okrepljeno dohodkovno podporo mladim kmetom, ki so prvič na novo ustanovili kmetijsko gospodarstvo in so upravičeni do osnovne dohodkovne podpore. Podpora se odobri v obliki letnega plačila na upravičeni hektar ali letnega pavšalnega zneska.

Nacionalne politike

Na generacijsko pomladitev lahko vplivajo specifični dejavniki po državah (na primer dostopnost zemlje in dedna zakonodaja). Države EU morajo zato preučiti medsebojno delovanje nacionalnih politik (vključno s shemami davčnih olajšav, pokojninskimi shemami kmetov, posojilnimi shemami, regulativnimi ukrepi v zvezi z zakupom, nakupom ali dedovanjem zemljišč) ter intervencij in ukrepov SKP, da se zagotovi usklajenost med vsemi ukrepi.

Ukrepi za razvoj podeželja za mlade kmete

Poleg tega intervencije za razvoj podeželja, ki jih je mogoče vključiti v strateške načrte SKP za obdobje 2023–2027, zagotavljajo dodatne priložnosti za pomoč mladim kmetom na začetku kmetovanja:

  • vzpostavitev gospodarstev mladih in novih kmetov ter zagon podeželskih podjetij: to je prostovoljna vrsta intervencije držav EU v okviru skladov SKP za razvoj podeželja v obdobju 2023–2027, katere cilj je kmetom in podjetjem zagotoviti takojšnjo zagonsko pomoč;
  • sheme sodelovanja: pri dedovanju kmetij to velja zlasti za generacijsko pomladitev na ravni kmetij.

Mladi kmetje lahko izkoristijo podporo za naložbe in ustanovijo organizacije proizvajalcev ali se jim pridružijo, da bi okrepili svoj tržni in gospodarski položaj.

Strateški načrti SKP za obdobje 2023–2027 lahko vključujejo pomoč pri razvoju podeželskih podjetij in svetovanje o tem, kako se čim bolje lotiti kmetovanja.

Da bi podeželska območja postala privlačna za mlade, eden od specifičnih ciljev SKP za obdobje 2023–2027 podpira države EU pri spodbujanju zaposlovanja, gospodarske rasti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, kar bo ustvarilo boljše delovne in življenjske pogoje ter tako preprečilo odseljevanje mladih s podeželja.

Več informacij

Zaposlovanje in rast na podeželskih območjih

Dolgoročna vizija za podeželska območja EU

Pobuda Komisije in Evropske investicijske banke za mlade kmete

Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska komisija sta aprila 2019 napovedali skoraj 1 milijardo evrov finančne podpore za kmetijski sektor in biogospodarske dejavnosti po vsej Evropi.

Posojilni sveženj Evropske investicijske banke je pritegnil zanimanje več finančnih posrednikov v različnih državah EU, cilji financiranja pa so bili kljub upadu gospodarske rasti zaradi pandemije COVID-19 doseženi v razmeroma kratkem času. Do spomladi 2023 je bilo podpisanega 98 % financiranja s posredniškimi bankami v naslednjih državah:

  • Francija (375 milijonov evrov za tri dejavnosti)
  • Italija (350 milijonov evrov za štiri dejavnosti)
  • Grčija (210 milijonov evrov za štiri dejavnosti)
  • Hrvaška (20 milijonov evrov) 

Minimalni cilj financiranja za mlade kmete je bil nekoliko presežen, in sicer v višini 11 % vseh posojil. Poleg tega je bilo približno 30 % sredstev namenjenih dejavnostim za podnebne ukrepe.

Skupna kmetijska politika 2023–2027: nov način dela

Skupna kmetijska politika za obdobje 2023–2027 je začela veljati 1. januarja 2023. Uvaja poenostavljen pristop, da bi kmetijstvo EU lahko zadostilo nenehno spreminjajočim se gospodarskim, družbenim in okoljskim potrebam v globaliziranem svetu. Poudarek ni več na izpolnjevanju pravil, pač pa na rezultatih in uspešnosti. To je nov način dela, ki temelji na:

  • 10 ključnih ciljih SKP za obdobje 2023–2027, vključno z generacijsko pomladitvijo, ki predstavljajo podlago za politiko in odražajo visoko raven ambicioznosti EU na področju SKP kot celote;
  • strateških načrtih SKP, ki državam EU omogočajo oblikovanje intervencijske strategije v skladu z desetimi ključnimi cilji SKP za obdobje 2023–2027 in njihovimi področji ukrepanja. 

Vsak načrt združuje širok nabor ciljno usmerjenih ukrepov, ki obravnavajo specifične potrebe zadevne države EU. Ti intervencijski ukrepi prinašajo oprijemljive rezultate v zvezi s cilji SKP na ravni EU, hkrati pa prispevajo k ambicijam evropskega zelenega dogovora.

Spletna preglednica

Evropska komisija je uvedla spletno preglednico za prikaz ciljev, ki so jih države EU določile na nacionalni ravni v odobrenih strateških načrtih SKP, in ciljev na ravni EU. Preglednica vključuje tudi generacijsko pomladitev (R.36) kot enega od 44 kazalnikov rezultatov, ki jih predvideva zakonodaja SKP in ki so povezani z desetimi specifičnimi cilji. Cilji predvidevajo, da naj bi bilo s podporo iz SKP vzpostavljeno do 380 000 kmetijskih gospodarstev mladih kmetov.

Vir: Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja

Državam EU ni treba vključiti vseh 44 ciljev v svoje nacionalne strateške načrte SKP. Načrtovanje ciljev je odvisno od potreb in načrtovanih ukrepov, sprejetih na nacionalni ravni.

a person holding a tablet in a field analyzing data
  • News article

The Commission launched an online dashboard presenting the targets set at national level by each approved CAP Strategic Plan, as well targets at EU level.

  • Predviden čas branja: 3 min

Opredelitev mladega kmeta

Uredba (EU) 2021/2115 o strateških načrtih SKP določa minimalne potrebne skupne elemente glede meril za opredelitev pojma „mladi kmet“ na ravni EU. Opredelitev vključuje zahteve za vse ustrezne ukrepe v okviru dohodkovne podpore (t. i. prvi steber) in razvoja podeželja (t. i. drugi steber). To zagotavlja skladnost, kadar države EU v svojih strateških načrtih SKP obravnavajo cilj generacijske pomladitve.

Mladi kmet mora biti „kmet“ v skladu z opredelitvijo iz člena 3(1) Uredbe (EU) 2021/2115. Države EU morajo pri določitvi opredelitve mladega kmeta v skladu s členom 4(6) Uredbe (EU) 2021/2115 upoštevati naslednje obvezne elemente:

  • mladi kmet je lahko star največ 35–40 let (države EU določijo natančno zgornjo starostno mejo),
  • mladi kmet mora biti „vodja kmetijskega gospodarstva“ (tj. imeti mora učinkovit nadzor nad kmetijskim gospodarstvom, države EU določijo podrobne specifikacije), 
  • mladi kmet mora biti ustrezno usposobljen in/ali imeti ustrezne spretnosti (države EU določijo podrobne specifikacije).

Mladi v kmetijstvu

Kmetje, mlajši od 40 let, upravljajo le 12 % vseh kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji, od tega je le 3 % mladih kmetic. Velik izziv je prepričati več mladih, da bi se začeli ukvarjati s kmetijstvom.

Vir: Eurostat.

EU si glede na starajoče se kmečko prebivalstvo močno prizadeva, da bi za kmetovanje navdušila tudi mlajše generacije:

  • Vzpostavitev tržno donosnih kmetij – trajnost kmetijstva in proizvodnje hrane je odvisna od tega, ali bodo podeželska območja postala privlačnejša za življenje motiviranih in ustrezno usposobljenih mladih, ki bodo na teh območjih vzpostavili tržno donosne kmetije in tam tudi želeli ostati.
  • Zagotavljanje preskrbe s hrano v Evropi – podpora naslednji generaciji evropskih kmetov ne dviguje le konkurenčne prednosti evropskega kmetijstva, temveč prispeva tudi k zanesljivi preskrbi Evrope s hrano v prihodnjih letih. Mladi kmetje so načeloma bolj odprti za inovacije, spremembe in nove tehnologije.

Med ključnimi izzivi, s katerimi se danes soočajo mladi kmetje, so:

  • težave v zvezi z dostopnostjo zemlje,
  • visoke cene zemljišč,
  • nizka donosnost in omejen dostop do posojil,
  • težave mladih kmetov z družinami glede dostopa do osnovnih javnih storitev (voda, sanitarne storitve, telekomunikacije, širokopasovne povezave) in storitev socialne podpore (zdravstvena in dolgotrajna oskrba, izobraževalne storitve).

Nove uspešne gospodarske dejavnosti v kmetijskem sektorju, ki jih razvijajo mladi kmetje, so zato bistvenega pomena za konkurenčnost in dolgoročno trajnost kmetijstva EU ter podeželskih in oddaljenih območij.

Podpora digitalnemu prehodu v kmetijstvu

Sistem znanja in inovacij na področju kmetijstva (AKIS) si prizadeva podpirati digitalni prehod v kmetijstvu, spodbujati razvoj inovativnih projektov, razširjati njihove rezultate in omogočiti njihovo čim širšo uporabo.

S spremembami v kmetijstvu in na podeželju ter s širjenjem sodobnih tehnologij sistem znanja in inovacij na področju kmetijstva nudi oporo kmetom pri procesu digitalne preobrazbe in jim pomaga, da sledijo novim tehnologijam.

Več informacij

Raziskave in inovacije

Vrednotenje sistema znanja in inovacij na področju kmetijstva

Dokumenti

27. SEPTEMBER 2018
Young farmer payments

Dogodki

Novice