Skip to main content
Agriculture and rural development

Boj proti podnebnim spremembam

Skupna kmetijska politika si prizadeva za izboljšanje odpornosti kmetijstva in gozdarstva proti podnebnim spremembam in podporo ukrepom, ki prispevajo k podnebnim ciljem EU.

Podnebne spremembe in kmetijstvo v EU

Kmetijstvo ima pozitivno in pomembno vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb: kmetijske rastline, žive meje in drevesa na kmetijskih zemljiščih s fotosintezo zajemajo ogljik iz ozračja, v tleh, s katerimi se ustrezno gospodari, pa se shranjuje ogljik.

Vendar kmetijstvo tudi prispeva približno 10 % (438 994 milijonov ton ekvivalenta CO2, 2017) vseh emisij toplogrednih plinov v EU in se uvršča za energetskim, prometnim, stanovanjskim in trgovskim sektorjem. S kmetijskimi praksami sta povezana predvsem dva toplogredna plina:

  • metan (CH4) – od prebavnih procesov živine, ravnanja z gnojem in gojenja riža;
  • dušikov oksid (N2O) – od kmetijskih zemljišč, ki se gnojijo z organskimi in mineralnimi dušikovimi gnojili, in ravnanja z gnojem.

V kmetijskem sektorju v EU so se emisije toplogrednih plinov med letoma 1990 in 2017 zmanjšale za 19 %. Emisije metana zaradi črevesne fermentacije v prebavnem sistemu goveda so se v istem obdobju zmanjšale za 21 %.

V okviru skupne kmetijske politike (SKP) je cilj Evropske komisije zagotoviti, da bo kmetijstvo močno prispevalo k podnebnim politikam EU.

V okviru evropskega zelenega dogovora je v strategiji od vil do vilic opisan okvir za prehod na trajnosten prehranski sistem, v katerem lahko kmetje še naprej zadostijo družbenim potrebam po hrani, obenem pa varujejo podnebje. SKP je ključno orodje za podporo kmetom pri tem prehodu.

Veljavni ukrepi SKP

SKP spodbuja trajnostne kmetijske sisteme v EU, ki omogočajo kmetom, da:

  • družbi zagotavljajo varno, zdravo in trajnostno pridelano hrano;
  • imajo stabilen in pravičen dohodek, pri čemer se upošteva celoten obseg javnih dobrin, ki jih zagotavljajo;
  • varujejo naravne vire, izboljšajo biotsko raznovrstnost in prispevajo k boju proti podnebnim spremembam.

SKP s številnimi pravili in ukrepi zagotavlja podporo podnebnim ukrepom v kmetijstvu in gozdarstvu.

Navzkrižna skladnost

Glede na pravila o navzkrižni skladnosti so vsa plačila prejemnikom SKP povezana s predpisanimi zahtevami ravnanja (PZR) ter z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji (DKOS). Pravila o navzkrižni skladnosti varujejo naravne vire, ki so pod vse večjim pritiskom zaradi podnebnih sprememb, posamezna pravila za varstvo tal – na primer zahteva po minimalni talni odeji v skladu z DKOS 4 – pa prispevajo k shranjevanju ogljika.

Neposredna plačila za zeleno komponento

V skladu z veljavnimi pravili SKP kmetje prejmejo plačila za zeleno komponento, če ohranjajo trajno travinje, izvajajo diverzifikacijo posevkov in namenijo 5 % ornih zemljišč za površine z ekološkim pomenom.

Zahteve za trajno travinje lahko pomagajo ohranjati organski ogljik v tleh, nekatere možnosti za površine z ekološkim pomenom, kot so robovi polj, kmetijsko-gozdne površine in travna ruša, pa lahko prispevajo k sekvestraciji ogljika.

Razvoj podeželja

Eno od šestih prednostnih področij razvoja podeželja (tako imenovan „drugi steber“ SKP) je „spodbujanje učinkovite rabe virov ter podpiranje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe, v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju“. Države EU lahko v svojih programih razvoja podeželja prispevajo k temu prednostnemu področju z ukrepi, ki:

  • olajšajo oskrbo z obnovljivimi viri energije in njihovo uporabo;
  • zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in amoniaka v kmetijstvu;
  • spodbujajo shranjevanje in sekvestracijo ogljika v kmetijstvu in gozdarstvu.

Države EU lahko številne ukrepe usmerijo v podnebno ukrepanje in prilagajanje podnebnim spremembam, kot so:

  • kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi, v skladu s katerimi se kmetje lahko zavežejo k okolju prijaznim praksam in sistemom gospodarjenja, kot sta agroekologija in kmetijsko gozdarstvo;
  • naložbe v osnovna sredstva, ki jih lahko namenijo za objekte za skladiščenje gnoja, ki zmanjšujejo emisije amonijaka;
  • ukrepi za podporo razvoju gozdarstva in gospodarjenju z gozdovi, ki krepijo pomembno vlogo gozdov v sekvestraciji ogljika;
  • ukrepi za obvladovanje tveganj, s katerimi lahko podprejo vzajemne sklade za slabe vremenske razmere;
  • ukrepi za sodelovanje, prenos znanja in svetovalne službe, ki spodbujajo znanje in inovacije v kmetijskih praksah, povezanih s podnebjem.

Evropska mreža za razvoj podeželja olajšuje izmenjavo znanja ter sodelovanje v biogospodarstvu in pri podnebnih ukrepih na podeželskih območjih.

Nova SKP: obdobje 2023–2027

Nova SKP, ki naj bi se začela izvajati leta 2023, bo bolj uskladila kmetijstvo s podnebnimi cilji evropskega zelenega dogovora.

Specifični cilji SKP

Na podlagi predlogov Komisije se bo eden od devetih specifičnih ciljev nove SKP osredotočal na prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic ter na razvoj uporabe in dobave trajnostne energije v kmetijstvu.

Strateški načrti SKP

Države lahko s svojimi strateškimi načrti SKP izpolnijo podnebne cilje EU tako, da se usmerijo na nacionalne potrebe in potencial. Države bodo lahko prožneje oblikovale ukrepe glede na lokalne in regionalne potrebe po prilagajanju podnebnim spremembam ter izkoriščale možnosti za zmanjšanje emisij v svojih kmetijskih sektorjih.

Nova zelena struktura

Nova SKP bo vsebovala novo zeleno strukturo, ki bo izboljšala priložnosti za podnebju prijazno kmetovanje. Na primer, obširnejši pogoji bodo vključevali obstoječe zahteve, kot je varstvo trajnega travinja, vendar v okrepljeni in poenostavljeni obliki. Vključevali bodo tudi zahteve, kot je varstvo šotišč in mokrišč. Poleg tega bo velik del proračuna SKP namenjen okoljskim shemam, ki lahko podpirajo kmete pri prostovoljnih praksah, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in zmanjšanju emisij. Komisija je januarja 2021 objavila okvirni seznam okoljskih shem, med katerimi je tudi več praks, ki ugodno vplivajo na podnebje. Prav tako se bodo s podporo za razvoj podeželja še naprej financirali plačila za gospodarjenje z zemljišči, naložbe, krepitev znanja, inovacije in sodelovanje, ki so pomembni za podnebne spremembe in blažitev njihovih posledic.

Spremljanje napredka

Komisija skladno z okvirom skupnega spremljanja in vrednotenja zbira razne kazalnike v zvezi s kmetijstvom in podnebnimi spremembami. Na portalu kmetijskih podatkov Komisije so preglednice, ki prikazujejo najpomembnejše kazalnike okoljskih in podnebnih ukrepov ter podnebne spremembe in kakovost zraka.

Okvir skupnega spremljanja in ocenjevanja pomaga tudi pri ocenjevanju in zunanjih študijah za merjenje uspešnosti SKP. Junija 2021 je Komisija objavila neodvisno oceno učinka SKP na podnebne spremembe in emisije toplogrednih plinov.

Nova SKP bo vključevala okrepljeno spremljanje učinkovitosti in okvir vrednotenja, ki bosta omogočila večjo odgovornost in prehod na izvedbeni model, ki temelji na uspešnosti.

Znanje, raziskave in inovacije

Komisija s financiranjem raziskav in inovacij podpira razvoj sodobnih kmetijskih in gozdarskih sistemov, ki lahko prispevajo k podnebnemu ukrepanju, obenem pa so produktivni in donosni. Misija za zdravje tal v okviru programa Obzorje Evropa si bo prizadevala izkoristiti potencial tal za blažitev podnebnih sprememb.

Prek sistema kmetijskega svetovanja se izmenjujejo novo znanje in najboljše prakse, ki kmetom pomagajo pri izvajanju ustreznih rešitev v njihovih konkretnih razmerah.

Evropsko partnerstvo za inovacije v kmetijstvu (EIP-AGRI) povezuje ciljne skupine, operativne skupine, projekte, objave in dogodke ter tako spodbuja inovacije v kmetijstvu in podnebnih spremembah. Prednostna področja so shranjevanje ogljika v poljedelstvu, kmetijsko gozdarstvo, zmanjšanje emisij pri govedoreji in uporaba obnovljivih virov energije na kmetiji.

Pravna podlaga

Navzkrižno skladnost urejajo pravila o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike – Uredba (EU) št. 1306/2013, Izvedbena uredba (EU) št. 809/2014, Delegirana uredba (EU) št. 640/2014.

Pravila o neposrednih plačilih za zeleno komponento so določena v Uredbi (EU) št. 1307/2013, Delegirani uredbi (EU) št. 639/2014 in Izvedbeni uredbi (EU) št. 641/2014.

Podpora EU za razvoj podeželja se financira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) – Uredba (EU) št. 1305/2013.

Documents

What the CAP does for climate change
English
(164.65 KB - PDF)
Prenesi