Podnebne spremembe in kmetijstvo v EU

Kmetijstvo ima pozitivno in pomembno vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb: kmetijske rastline, žive meje in drevesa na kmetijskih zemljiščih s fotosintezo zajemajo ogljik iz ozračja, v tleh, s katerimi se ustrezno gospodari, pa se shranjuje ogljik.

Vendar kmetijstvo tudi prispeva približno 10 % (438 994 milijonov ton ekvivalenta CO2, 2017) vseh emisij toplogrednih plinov v EU, s čimer se uvršča za energetskim, prometnim, stanovanjskim in trgovskim sektorjem. S kmetijskimi praksami sta povezana predvsem dva toplogredna plina:

• metan (CH4) – iz prebavnih procesov živine, ravnanja z gnojem in gojenja riža;
• dušikov oksid (N2O) – iz kmetijskih zemljišč, ki se gnojijo z organskimi in mineralnimi dušikovimi gnojili, in ravnanja z gnojem.

V EU so se emisije toplogrednih plinov kmetijskega sektorja med letoma 1990 in 2017 zmanjšale za 19 %. Emisije metana zaradi črevesne fermentacije v prebavnem sistemu goveda so se v istem obdobju zmanjšale za 21 %.

V okviru skupne kmetijske politike (SKP) je cilj Evropske komisije zagotoviti, da bo kmetijstvo močno prispevalo k podnebnim politikam EU.

V okviru evropskega zelenega dogovora je v strategiji od vil do vilic opisan okvir za prehod na trajnosten prehranski sistem, v katerem lahko kmetje še naprej zadovoljujejo družbene potrebe po hrani, obenem pa varujejo podnebje. SKP je ključno orodje za podporo kmetom pri tem prehodu.

Ukrepi SKP

SKP spodbuja trajnostne kmetijske sisteme v EU, ki kmetom omogočajo, da:

• družbi zagotavljajo varno, zdravo in trajnostno pridelano hrano;
• imajo stabilen in pravičen dohodek, pri čemer se upošteva celoten obseg javnih dobrin, ki jih zagotavljajo;
• varujejo naravne vire, izboljšajo biotsko raznovrstnost in prispevajo k boju proti podnebnim spremembam.

SKP s številnimi pravili in ukrepi zagotavlja podporo podnebnim ukrepom v kmetijstvu in gozdarstvu.

Navzkrižna skladnost

Glede na pravila o navzkrižni skladnosti so vsa plačila prejemnikom SKP povezana s predpisanimi zahtevami ravnanja (PZR) ter z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji (DKOP). Pravila o navzkrižni skladnosti varujejo naravne vire, ki so pod vse večjim pritiskom zaradi podnebnih sprememb, posamezna pravila za varstvo tal – na primer zahteva po minimalni talni odeji v skladu z DKOS 4 – pa prispevajo k shranjevanju ogljika.

Neposredna plačila za zeleno komponento

V skladu z veljavnimi pravili SKP kmetje prejmejo plačila za zeleno komponento, če ohranjajo trajno travinje, izvajajo diverzifikacijo posevkov in namenijo 5 % ornih zemljišč za površine z ekološkim pomenom.

Zahteve za trajno travinje lahko pomagajo ohranjati organski ogljik v tleh, nekatere možnosti za površine z ekološkim pomenom, kot so robovi polj, kmetijsko-gozdne površine in travna ruša, pa lahko prispevajo k sekvestraciji ogljika.

Razvoj podeželja

Eno od šestih prednostnih področij razvoja podeželja (tako imenovan „drugi steber“ SKP) je „spodbujanje učinkovite rabe virov ter podpiranje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe, v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju“. Države EU lahko v svojih programih razvoja podeželja prispevajo k temu prednostnemu področju z ukrepi, ki:

• olajšajo oskrbo z obnovljivimi viri energije in njihovo uporabo;
• zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in amoniaka v kmetijstvu;
• spodbujajo shranjevanje in sekvestracijo ogljika v kmetijstvu in gozdarstvu.

Države EU lahko številne ukrepe usmerijo v podnebno ukrepanje in prilagajanje podnebnim spremembam, kot so:

• kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi, v skladu s katerimi se kmetje lahko zavežejo k okolju prijaznim praksam in sistemom gospodarjenja, kot sta agroekologija in kmetijsko gozdarstvo;
• naložbe v osnovna sredstva, ki jih lahko namenijo za objekte za skladiščenje gnoja, ki zmanjšujejo emisije amonijaka;
• ukrepi za podporo razvoju gozdarstva in gospodarjenju z gozdovi, ki krepijo pomembno vlogo gozdov v sekvestraciji ogljika;
• ukrepi za obvladovanje tveganj, s katerimi lahko podprejo vzajemne sklade za slabe vremenske razmere;
• ukrepi za sodelovanje, prenos znanja in svetovalne službe, ki spodbujajo znanje in inovacije v kmetijskih praksah, povezanih s podnebjem.

Evropska mreža za razvoj podeželja olajšuje izmenjavo znanja ter sodelovanje v biogospodarstvu in pri podnebnih ukrepih na podeželskih območjih.

SKP za obdobje 2023–2027

SKP za obdobje 2023–2027 je začela veljati 1. januarja 2023. Z njo je kmetijstvo bolj usklajeno s podnebnimi cilji evropskega zelenega dogovora.

Specifični cilji SKP

Na podlagi predlogov Komisije se eden od desetih specifičnih ciljev SKP osredotoča na prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic ter na razvoj uporabe in dobave trajnostne energije v kmetijstvu.

Strateški načrti SKP

Države lahko s svojimi strateškimi načrti SKP izpolnijo podnebne cilje EU tako, da se usmerijo na nacionalne potrebe in potencial. Države lahko prožneje oblikujejo ukrepe glede na lokalne in regionalne potrebe po prilagajanju podnebnim spremembam ter izkoristijo možnosti za zmanjšanje emisij v svojih kmetijskih sektorjih.

Nova zelena struktura

SKP za obdobje 2023–2027 vsebuje novo zeleno strukturo, ki izboljšuje priložnosti za podnebju prijazno kmetovanje. Na primer, obširnejši pogoji vključujejo obstoječe zahteve, kot je varstvo trajnega travinja, vendar v okrepljeni in poenostavljeni obliki. Vključujejo tudi zahteve, kot je varstvo šotišč in mokrišč. Poleg tega je velik del proračuna SKP za obdobje 2023–2027 namenjen okoljskim shemam, ki lahko podpirajo kmete pri prostovoljnih praksah, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in zmanjšanju emisij. Komisija je januarja 2021 objavila okvirni seznam okoljskih shem, med katerimi je tudi več praks, ki ugodno vplivajo na podnebje. Prav tako se s podporo za razvoj podeželja še naprej financirajo plačila za gospodarjenje z zemljišči, naložbe, krepitev znanja, inovacije in sodelovanje, ki so pomembni za podnebne spremembe in blažitev njihovih posledic.

Spremljanje napredka

Komisija skladno z okvirom skupnega spremljanja in vrednotenja zbira razne kazalnike v zvezi s kmetijstvom in podnebnimi spremembami. Na portalu kmetijskih podatkov Komisije so preglednice, ki prikazujejo najpomembnejše kazalnike okoljskih in podnebnih ukrepov ter podnebne spremembe in kakovost zraka.

Okvir skupnega spremljanja in ocenjevanja pomaga tudi pri ocenjevanju in zunanjih študijah za merjenje uspešnosti SKP. Junija 2021 je Komisija objavila neodvisno oceno učinka SKP na podnebne spremembe in emisije toplogrednih plinov.

SKP za obdobje 2023–2027 vključuje okrepljeni okvir smotrnosti, spremljanja in vrednotenja, ki omogoča večjo odgovornost in prehod na model izvajanja, ki temelji na smotrnosti.

Znanje, raziskave in inovacije

Komisija s financiranjem raziskav in inovacij podpira razvoj sodobnih kmetijskih in gozdarskih sistemov, ki lahko prispevajo k podnebnim ukrepom, obenem pa so produktivni in donosni. Cilj misije za zdravje tal v okviru programa Obzorje Evropa je na primer izkoristiti potencial tal za blažitev podnebnih sprememb.

Prek sistema kmetijskega svetovanja se izmenjujejo novo znanje in dobre prakse, ki kmetom v konkretnih situacijah pomagajo pri izvajanju ustreznih rešitev.

Evropsko partnerstvo za inovacije v kmetijstvu (EIP-AGRI) povezuje ciljne skupine, operativne skupine, projekte, objave in dogodke ter tako spodbuja inovacije v kmetijstvu in podnebnih spremembah. Prednostna področja so shranjevanje ogljika v poljedelstvu, kmetijsko gozdarstvo, zmanjšanje emisij pri govedoreji in uporaba obnovljivih virov energije na kmetiji.

Pravna podlaga

Navzkrižno skladnost urejajo pravila o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike – Uredba (EU) št. 1306/2013, Izvedbena uredba (EU) št. 809/2014, Delegirana uredba (EU) št. 640/2014.

Pravila o neposrednih plačilih za zeleno komponento so določena v Uredbi (EU) št. 1307/2013, Delegirani uredbi (EU) št. 639/2014 in Izvedbeni uredbi (EU) št. 641/2014.

Podpora EU za razvoj podeželja se financira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) – Uredba (EU) št. 1305/2013.