Plačilne agencije SKP

Vloga plačilnih agencij

Plačilne agencije so oddelki ali organi držav EU in, kadar je ustrezno, njihovih regij, ki so odgovorni za upravljanje in kontrolo odhodkov obeh skladov skupne kmetijske politike (SKP), tj. Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

Plačilne agencije morajo izvršiti plačila upravičencem in zagotavljati zadostna jamstva, da:

• se zahtevek odobri za plačilo šele, ko so bili opravljeni zadostni pregledi za zagotovitev skladnosti s pravili EU¹;
• so plačila pravilno in v celoti evidentirana v obračunih;
• se zahtevana dokumentacija predloži v skladu z roki in pravili EU.

Plačilne agencije v skladu z načelom deljenega upravljanja izvršujejo plačila pod nadzorom Komisije. Komisija in certifikacijski organi v okviru postopka dajanja zagotovil preverjajo in revidirajo vse elemente sistemov upravljanja in kontrole plačilnih agencij.

¹_{Vključno s pravili iz strateškega načrta SKP, kadar je ustrezno.}

Izvrševanje plačil

Čeprav lahko plačilna agencija določene naloge dodeli pooblaščenim organom, mora izvrševanje plačil opraviti neposredno sama.

Na kratko, plačila se izvršujejo na naslednji način:

• kmetje in drugi potencialni upravičenci zaprosijo za podporo iz proračuna SKP z uporabo ustreznih informacij in spletnih platform, ki jih zagotovijo nacionalne uprave;
• plačilna agencija po opravljenih pregledih izplača zneske upravičencem in te zneske prijavi Komisiji;
• Komisija nato državam EU mesečno povrne ustrezne zneske za EKJS, v primeru EKSRP pa vsako četrtletje;
• vsi odhodki so evidentirani v letnih obračunih plačilnih agencij, v zvezi z njimi pa se v okviru postopka finančne potrditve izvajajo nadaljnje ravni kontrole, pregledov in revizije.

Akreditacija plačilnih agencij

Države EU prek ministrskega organa plačilni agenciji izdajo akreditacijo, če izpolnjuje nekatera minimalna merila, določena na ravni Unije. Čeprav lahko države EU svobodno določijo dodatna akreditacijska merila, morajo izpolnjevati merila, ki jih je določila Komisija in ki temeljijo na okviru COSO, in sicer:

• notranje okolje;
• kontrolne dejavnosti;
• obveščanje in sporočanje;
• dejavnosti spremljanja.

Nacionalni organi bi morali z revizijskimi mnenji in poročili, ki jih pripravijo certifikacijski organ in drugi organi, stalno nadzorovati dejavnosti plačilne agencije. Če se ugotovi, da agencija ne izpolnjuje akreditacijskih meril, morajo države EU sprejeti ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. To lahko vključuje odreditev pogojne akreditacije agencije ali odvzem akreditacije. Če država EU ne sprejme ustreznih ukrepov, lahko Komisija naloži finančne popravke.

Država EU lahko akreditira eno samo nacionalno plačilno agencijo ali več regionalnih plačilnih agencij. Če je akreditiranih več plačilnih agencij, je treba ustanoviti usklajevalni organ, ki bo zagotavljal usklajeno uporabo pravil EU in deloval kot točka za zvezo s Komisijo, zlasti za predložitev letnega poročila o smotrnosti.

Izjava o upravljanju

V skladu z akreditacijskimi merili morajo biti organizacijska struktura in sistemi notranje kontrole plačilnih agencij skladni s sklopom načel notranje kontrole, ki jih je vzpostavila Komisija.

Plačilne agencije vodijo podrobne in točne evidence o svojih dejavnostih v finančnem letu ter jih predložijo Komisiji do 15. februarja naslednjega leta. Direktor plačilne agencije mora predložiti:

• letne obračune: popolne, točne in resnične obračune odhodkov, nastalih pri izvajanju nalog, zaupanih plačilni agenciji, skupaj z informacijami, potrebnimi za potrditev s strani Komisije;
• letno poročilo o smotrnosti, v katerem so navedene ključne kvalitativne in kvantitativne informacije o izvajanju strateškega načrta SKP ter iz katerega je razvidno, da so bili odhodki izvršeni v skladu s členom 37 Uredbe (EU) 2021/2116;
• letni povzetek končnih revizijskih poročil in izvedenih kontrol;
• izjavo o upravljanju, v kateri so zajeti popolnost, točnost in verodostojnost obračunov in informacij ter pravilno delovanje vzpostavljenih sistemov upravljanja.

Kadar je v državi EU akreditiranih več plačilnih agencij, letno poročilo o smotrnosti pripravi usklajevalni organ, predloži pa se skupaj z izjavo o upravljanju, v kateri je zajeta priprava celotnega poročila.

Točnost teh evidenc nato preveri certifikacijski organ, pozneje pa Komisija v okviru postopka potrditve obračunov.

Zaščita finančnih interesov Unije

Zaščita finančnih interesov Unije je temeljnega pomena in je obveznost držav EU v skladu s členom 59 Uredbe (EU) 2021/2116.

Države EU morajo sprejeti vse zakone in druge predpise ter vse druge ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev učinkovite zaščite.

Ta cilj je treba doseči s:

• pregledi zakonitosti in pravilnosti dejavnosti, ki jih financirata EKJS in EKSRP;
• učinkovitim preprečevanjem goljufij na podlagi preprečevanja, odkrivanja in odpravljanja nepravilnosti in goljufij;
• sankcijami, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom, ter
• izterjavo neupravičeno plačanih zneskov.

Države EU morajo zagotoviti zaščito finančnih interesov tudi z vzpostavitvijo učinkovitih in pravilno delujočih sistemov upravljanja in kontrole.

Pregledi

Plačilne agencije za vsako shemo podpore, ki jo financirata EKJS in EKSRP, izvajajo strog sistem pregledov za ugotavljanje skladnosti s pravili.

Sistemi upravljanja in kontrole za vsako shemo podpore imajo nekatere skupne značilnosti ter posebna pravila, prilagojena posebnostim sheme. Na splošno zagotavljajo sistematične preglede, ki so med drugim usmerjeni v področja, na katerih je tveganje napak največje.

Plačilne agencije večino plačil in pregledov upravljajo prek integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS), tj. medsebojno povezanega nabora podatkovnih zbirk, ki se uporablja za ocenjevanje zahtevkov in spremljanje plačil. V finančnem letu 2022 je IAKS zajemal 79,7 % skupnih odhodkov SKP. Za intervencije v okviru IAKS morajo države EU vzpostaviti sistem kontrol in sankcij ter letno izvajati upravne preglede vlog za pomoč in zahtevkov za plačilo, da preverijo njihovo zakonitost in pravilnost. Te preglede je treba dopolniti s pregledi na kraju samem, ki se lahko izvajajo na daljavo z uporabo tehnologije.

Poleg tega se za odhodke v okviru IAKS informacije iz podatkovnih zbirk IT uporabljajo za samodejna navzkrižna preverjanja.

S pregledi na daljavo in pregledi na kraju samem se preveri, ali upravičenci spoštujejo vsa veljavna pravila. Kako se izvajajo pregledi in kdaj, je pogosto odvisno od naravnega cikla kmetijskih dejavnosti. Na primer, veliko pregledov na kraju samem za preverjanje pogojev za upravičenost se lahko izvede le v določenih obdobjih leta. Za ukrepe zunaj IAKS se lahko opravijo tudi pregledi po plačilu (naknadne kontrole), ki jih izvaja posebni kontrolni organ (v primeru EKJS) ali plačilna agencija sama (v primeru EKSRP).

Če se ugotovi resna neskladnost upravičenca, je treba uporabiti odvračilne sankcije.

Sistem za spremljanje površin

Sistem za spremljanje površin je obvezen del integriranega administrativnega in kontrolnega sistema. Gre za postopek rednega in sistematičnega opazovanja, sledenja in ocenjevanja kmetijskih dejavnosti in praks na kmetijskih površinah z uporabo satelita.

Države EU morajo od 1. januarja 2023 upravljati obvezni sistem za spremljanje površin, ki zajema intervencije, povezane s površino, da bi preprečile napake in ocenile uspešnost politike, pri čemer se morajo osredotočiti na kmetijske dejavnosti. Vsako leto morajo oceniti kakovost sistema za spremljanje površin, v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti pa sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo odpravo.

Pravne podlage

Uredba (EU) 2021/2116 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike [Člen 9]

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/128 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, pregledi, varščinami in preglednostjo

Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/127 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o plačilnih agencijah in drugih organih, finančnem upravljanju, potrditvi obračunov, varščinah in uporabi eura