Preskoči na glavno vsebino
Agriculture and rural development

Zagotovilo in revizija

Evropska komisija pridobi zagotovilo o odhodkih skladov skupne kmetijske politike na podlagi celovitega sistema upravljanja in kontrole.

Zagotavljanje pravilnega izplačevanja sredstev SKP

Finančna podpora iz SKP izhaja iz dveh glavnih skladov, Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Evropska komisija zagotavlja, da je vzpostavljen sistem, s katerim se pridobi razumno zagotovilo, da so bila ta sredstva porabljena pravilno ter da se lahko vsa nepravilna plačila odkrijejo in izterjajo.

Izjava o zanesljivosti

Generalni direktor Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja izda izjavo o zanesljivosti za vse odhodke EU v okviru SKP. Izjava potrjuje, da:

  • so bila sredstva SKP porabljena za predvidene namene;
  • so odhodki v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja;
  • vzpostavljeni kontrolni postopki zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti vseh transakcij.

Izjava se vsako leto objavi v letnem poročilu o dejavnostih oddelka skupaj s popolno razčlenitvijo dejavnosti porabe v okviru SKP.

Celovit sistem upravljanja in kontrole

Generalni direktor z izdajo izjave o zanesljivosti potrjuje, da je za odhodke SKP vzpostavljen celovit sistem upravljanja in kontrole. Ta sistem vključuje štiri ravni:

  • dobro finančno poslovodenje in notranje kontrole v državah EU;
  • podrobne preglede izpolnjevanja osnovnih zahtev Unije, ki se opravijo pred plačili;
  • revizije in preglede, ki jih izvajajo neodvisni certifikacijski organi;
  • revizije in potrditve obračunov, ki jih izvaja Evropska komisija.

Enotni revizijski pristop

Sistem upravljanja in kontrole za sklade SKP deluje na podlagi enotnega revizijskega pristopa, pri katerem vsaka raven temelji na zagotovilu, pridobljenem na drugih ravneh. Komisija lahko s tem pristopom dinamično in stroškovno učinkovito revidira delo plačilnih agencij in certifikacijskih organov ter zagotavlja:

  • učinkovito odkrivanje virov napak;
  • sisteme upravljanja, ki pravilno delujejo;
  • izvajanje popravnih ukrepov/akcijskih načrtov.

Komisija lahko na podlagi teh štirih ravni in rezultatov, ki jih zagotavljajo, pridobi razumno zagotovilo o pravilni porabi davkoplačevalskega denarja, kot je določeno v pravu EU.

Dobro upravljanje in notranja kontrola

Države EU so v okviru deljenega upravljanja odgovorne za izvajanje in nadzor različnih shem na podlagi zakonodaje o SKP, Komisija pa zagotavlja, da ustrezno opravljajo svoje delo.

Države EU izvršujejo plačila kmetom in drugim upravičencem prek nacionalnih ali regionalnih plačilnih agencij. Zagotovilo o dobrem upravljanju sredstev SKP se pridobi s:

  • skladnostjo plačilnih agencij s podrobnimi akreditacijskimi merili, določenimi na ravni EU;
  • izjavo o upravljanju direktorja plačilne agencije, ki so ji priloženi popolni obračuni;
  • ujemanjem med odhodki in realiziranimi učinki (v zvezi z odhodki v okviru strateških načrtov SKP). 

Pregledi

Plačilne agencije za vsako shemo podpore, ki jo financirata EKJS in EKSRP, izvajajo strog sistem pregledov.

Sistemi upravljanja in kontrole za vsako shemo podpore imajo nekatere skupne značilnosti ter temeljijo na posebnih pravilih, prilagojenih posebnostim sheme. Na splošno zagotavljajo sistematične preglede, ki so med drugim usmerjeni v področja, na katerih je tveganje napak največje. Države EU morajo zagotoviti, da se izvaja raven pregledov, potrebna za učinkovito obvladovanje tveganj za finančne interese Unije. Ustrezni organ mora vzorec za pregled vzeti iz celotne populacije vlagateljev, ki po potrebi vključuje naključni del in del, ki temelji na oceni tveganja.

Plačilne agencije za večino plačil in pregledov upravljajo integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS), tj. medsebojno povezan nabor podatkovnih zbirk, ki se lahko uporablja za številne sheme podpore. Za odhodke v okviru IAKS morajo plačilne agencije izvajati upravne preglede in preglede na kraju samem.

Za odhodke zunaj strateških načrtov SKP (npr. odhodke v skladu z Uredbo (EU) 2022/2117) in odhodke EKSRP za obdobje 2014–2022 morajo plačilne agencije izvesti:

  • izčrpne upravne kontrole v zvezi z vsemi vlogami za pomoč;
  • preglede na kraju samem v zvezi z vzorcem transakcij, ki lahko zajema med 1 % in 100 % transakcij, odvisno od tveganja, povezanega z zadevno shemo;
  • navzkrižna preverjanja z drugimi podatkovnimi zbirkami, kadar se to zdi primerno.

Certifikacijski organi

Certifikacijski organi so neodvisni revizorji, imenovani na nacionalni ravni v skladu s specifikacijami EU. Zadolženi so za preverjanje in potrjevanje dejavnosti plačilnih agencij.

Certifikacijski organi vsako leto predložijo mnenje, pripravljeno v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi, v katerem navedejo, ali:

  • obračuni plačilnih agencij prikazujejo verodostojno in pošteno sliko;
  • vzpostavljeni sistemi upravljanja držav članic pravilno delujejo;
  • sta poročanje o smotrnosti glede kazalnikov učinkov za namene letne potrditve smotrnosti iz člena 54 Uredbe (EU) 2021/2116 in poročanje o smotrnosti glede kazalnikov rezultatov za večletno spremljanje smotrnosti iz člena 128 Uredbe (EU) 2021/2115 pravilna;
  • so odhodki za ukrepe iz uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 229/2013 in (EU) št. 1308/2013 ter Uredbe (EU) št. 1144/2014 (tj. odhodki zunaj strateških načrtov SKP), za katere je bilo od Komisije zahtevano povračilo, zakoniti in pravilni.

Certifikacijski organi preverjajo tudi skladnost plačilnih agencij z akreditacijskimi merili in izjavami o upravljanju.

Revizijsko delo certifikacijskih organov je ključni element zagotovila za odhodke SKP, saj je podlaga za nadaljnje revizijsko delo Komisije.

Revizije Komisije in potrditev obračunov

Komisija v skladu z enotnim revizijskim pristopom kot izhodišče upošteva delo certifikacijskih organov. Da bi ugotovila, ali je delo zanesljivo, revidira tudi delo certifikacijskih organov.

Komisija kot končno raven zagotovila izvede postopek potrditve obračunov, ki vključuje:

  • letno potrditev obračunov, ki zajema popolnost, točnost in verodostojnost obračunov plačilnih agencij;
  • letno potrditev smotrnosti, ki zajema ujemanje odhodkov v okviru strateških načrtov SKP in realiziranih učinkov za zadevno finančno leto;
  • večletni postopek potrditve skladnosti, ki vključuje revizije skladnosti, da se preverijo sistemi upravljanja držav EU in oceni, kako učinkovito ti sistemi ščitijo proračun EU.

Komisija v skladu z enotnim revizijskim pristopom kot izhodišče upošteva delo certifikacijskih organov. Komisija revidira tudi delo certifikacijskih organov.

Če se ugotovi tveganje nepravilnih odhodkov, Komisija krije tveganje finančnih izgub za proračun EU z uporabo finančnih popravkov. Finančni popravki se določijo na podlagi resnosti pomanjkljivosti, pri čemer se upoštevata tudi narava teh pomanjkljivosti in finančna škoda, povzročena EU.

Evropsko računsko sodišče

Evropsko računsko sodišče je zadolženo za preverjanje porabe EU in držav EU. Izvaja redne revizije mehanizmov financiranja in porabe EU, vključno z zakonitostjo in pravilnostjo, ter revizije smotrnosti poslovanja, s čimer zagotavlja, da se denar porabi, kot bi se moral, in da so notranji sistemi kontrole EU pravilno zasnovani.

Zaščita pred goljufijami

Evropska komisija je za boljšo zaščito proračuna SKP pred goljufijami uvedla posebno politiko boja proti goljufijam.

Glavni cilji te politike so:

  • povečati ozaveščenost o goljufijah v državah EU in znotraj Komisije;
  • bolje preprečevati goljufije;
  • okrepiti ocenjevanje tveganja goljufij;
  • razviti zmogljivosti za odkrivanje goljufij;
  • usmerjati države EU pri preprečevanju in odkrivanju goljufij;
  • okrepiti sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF).

Strategija za boj proti goljufijam podpira načeli dobrega finančnega poslovodenja in dobrega upravljanja proračuna SKP v državah EU in Evropski komisiji.

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) je organ EU, pristojen za preiskave sumov goljufij, korupcije ali hudih kršitev v institucijah EU ali pri upravičencih do sredstev EU. Prijave uradu OLAF so lahko anonimne v katerem koli uradnem jeziku EU.

Pravna podlaga

Uredba (EU) 2021/2116 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/128 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) 2021/2116 v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, pregledi, varščinami in preglednostjo

Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/127 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 s pravili o plačilnih agencijah in drugih organih, finančnem upravljanju, potrditvi obračunov, varščinah in uporabi eura

Dogodki

Novice