Skip to main content
Agriculture and rural development

Bombaž

Podrobne informacije o razvoju politike EU za bombaž, pravnih podlagah, stanju na trgu in posebnih študijah o bombažu. 

Pregled

Bombaž je poljščina, ki se večinoma uporablja za vlakna. Bombaževo seme, ki se pridobiva z odzrnjevanjem bombaža, se uporablja za proizvodnjo olja za prehrano ljudi, oljna pogača pa za krmo.

Trenutno se bombaž prideluje samo v treh državah EU na približno 320 tisoč hektarjih. Glavna pridelovalka bombaža je z 80 % pridelovalne površine EU Grčija, sledi ji Španija s približno 20 % površin, ki se nahajajo predvsem v Andaluziji. Bolgarija prideluje bombaž na manj kot 1 000 ha.

Čeprav bombaž predstavlja manj kot 0,2 % vrednosti evropske kmetijske proizvodnje, ima velik regijski pomen v glavnih dveh proizvajalkah EU.

Po ocenah je bilo v EU leta 2018 pridelanih 340 tisoč ton bombaža, kar je le 1 % svetovne pridelave.

Evropski uvoz prečiščenega bombaža je v zadnjih 10 letih znatno upadel: z 870 tisoč ton leta 2002 na 130 tisoč ton povprečno v zadnjih petih letih. V enakem obdobju je izvoz EU ostal razmeroma stabilen in je znašal okrog 250 tisoč ton letno.

Trg EU je popolnoma odprt, saj ni uvoznih dajatev ali izvoznih subvencij na bombaž.

Politika EU v zvezi z bombažem

Pomoč za bombaž je bila uvedena leta 1981, ko je Grčija pristopila k takratni Evropski skupnosti. Od takrat je bila evropska politika bombaža večkrat spremenjena, nazadnje leta 2006.

Trenutna ureditev spodbuja konkurenčni, trajnostni in tržno naravnan sektor bombaža ob upoštevanju pravnih zavez za podporo „proizvodnje bombaža v regijah Skupnosti, kjer je pomembna za kmetijsko gospodarstvo“.

Pridelovalci bombaža so tako kot drugi kmeti upravičeni do nevezane dohodkovne podpore (znane kot navzkrižna skladnost) za spoštovanje strogih standardov varstva okolja, dobrobiti živali in varnosti hrane.

Poleg tega EU zagotavlja nekatera posebna plačila za bombaž, omejena na določene osnovne površine na državo EU. Da lahko kmeti dobijo pomoč, morajo pridelovati bombaž samo na zemlji, ki jo odobri država EU, ter uporabljati odobrene sorte semen in zagotavljati minimalno kakovost pridelanega bombaža. Namen posebnih plačil za bombaž je kritje pred morebitnimi tveganji motenj v pridelavi na pridelovalnih območjih bombaža.

Do posebnih plačil za bombaž je vsako leto upravičenih 302 000 ha površin. Od tega jih je 250 tisoč v Grčiji in 48 tisoč v Španiji.

Da bi sektor bombaža EU postal gospodarsko donosnejši, je bila leta 2009 uvedena shema za prestrukturiranje, ki zagotavlja podporo za razgradnjo odzrnjevalnih obratov, naložbe v odzrnjevalno panogo, sodelovanje kmetov v shemah kakovosti bombaža itd.

Ti štiri- ali osemletni programi za prestrukturiranje so se lahko izvedli do konca brez možnosti podaljšanja. Sredstva iz štiriletnih programov so bila od leta 2014 vključena v razpoložljiva sredstva EU za ukrepe za razvoj podeželja. Sredstva za osemletne programe pa so bila od leta 2017 vključena v nacionalne zgornje meje za dohodkovno podporo.

Pravna podlaga

Za bombaž velja več predpisov, vključno z Uredbo EU 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike.

Izvedbena uredba EU 2017/1185 določa pravila za uporabo Uredbe EU 1307/2013 in Uredbe EU 1308/2013 v zvezi s pošiljanjem informacij in dokumentov Evropski komisiji ter spreminja in razveljavlja več uredb Evropske komisije.

Spremljanje trga

Stanje na trgu bombaža se spremlja dolgoročno glede na razvoj proizvodnje, potrošnje in zalog ter donos bombaža EU, uvoz in izvoz.

Cotton market situation
English
(905.73 KB - PDF)
Prenesi

Študije

Ocena ukrepov skupne kmetijske politike za bombažni sektor je bila objavljena julija 2014, da bi se izmeril učinek ukrepov po reformi leta 2006. Zajete so bile tri države proizvajalke – Grčija, Španija in Bolgarija.

Glavne ugotovitve so bile osredotočene na učinek na:

  • proizvodnjo neprečiščenega bombaža;
  • dohodek in regionalno gospodarstvo;
  • strukture gospodarstva;
  • strukture proizvodnje;
  • sektor nižje v verigi;
  • okolje;
  • učinkovitost, ustreznost in skladnost.