Vloga skupine G7
Skupina G7, prvotno skupina G8, se je prvič sestala leta 1973, leta 1975 pa je bila ustanovljena kot neformalni forum, ki združuje voditelje vlad in ministre vodilnih svetovnih industrijskih držav. Letna srečanja na vrhu držav G7 so se z leti razvila v platformo za določanje poteka večstranskih pogovorov in oblikovanje političnih odzivov na svetovne izzive. Skupina dopolnjuje vlogo skupine G20, ki je okvir za tekoče globalno gospodarsko usklajevanje.
Leta 1977 so se predstavniki tedanje Evropske skupnosti prvič udeležili vrha v Londonu. Vloga EU se je sčasoma povečala, tako da je bila postopno vključena v politične razprave na dnevnem redu vrha, od vrha v Ottawi (1981) naprej pa je sodelovala na vseh delovnih sejah.
Evropska unija ni suverena država, temveč edinstvena nadnacionalna organizacija. Zato je „nepopisana“ članica skupine G7 (skupine sedmih najrazvitejših držav) in ne prevzema predsedstva po načelu rotacije.
Na vrhu se zberejo voditelji Evropske unije in naslednjih držav:
- Kanada
- Francija
- Nemčija
- Italija
- Japonska
- Združeno kraljestvo
- Združene države Amerike
Skupina lahko določi svetovni program, ker imajo odločitve, ki jih sprejmejo te velike gospodarske sile, velik vpliv. Politična usmeritev, ki jo ti voditelji določijo o nekem političnem vprašanju, bo verižno vplivala na številne druge mednarodne organizacije in institucije.
Odločitve skupine G7 niso pravno zavezujoče, vendar imajo močan politični vpliv.
Poudarek na svetovni prehranski varnosti
Sistemski pretresi zaradi pandemije COVID-19 in ruske agresije proti Ukrajini so zaostrili izzive, s katerimi se sooča svetovni agroživilski sistem. S tem se še povečujejo dolgoročni pritiski na svetovno prehransko varnost, ki so zlasti posledica podnebnih sprememb in z njimi povezanih neugodnih vremenskih pojavov, degradacije naravnih virov, kot so tla, voda in biotska raznovrstnost, pa tudi netrajnostne rasti prebivalstva in naraščajočih potreb po hrani, zlasti v ranljivih regijah.
Večstranski forumi, kot je skupina G7, so prepoznali resnost teh izzivov in prehransko varnost ponovno uvrstili med glavne prednostne naloge mednarodne skupnosti. Ministri za kmetijstvo skupine G7 so se med nemškim predsedovanjem Svetu EU leta 2022 po pol desetletja ponovno sestali v okviru delovne skupine; marca in maja sta bili organizirani dve ministrski srečanji.
EU odločno podpira trajno ponovno vzpostavitev delovnega področja za kmetijstvo v okviru skupine G7 kot ključnega foruma za usklajevanje političnih ukrepov razvitih gospodarstev v odziv na neposredne izredne razmere in ob upoštevanju dolgoročnih ciljev trajnostne preobrazbe kmetijstva.
Sedanje prednostne naloge skupine G7 na področju kmetijstva
Prednostne naloge delovnega področja za kmetijstvo v okviru skupine G7 med nemškim predsedovanjem leta 2022 so bile:
- svetovna prehranska varnost
- krepitev trajnostnih kmetijskih oskrbovalnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov
- priložnosti, ki jih prinaša sekvestracija ogljika v kmetijske površine
- stalno zmanjševanje uporabe pesticidov
- varstvo podnebja
- varstvo biotske raznovrstnosti
Kmetijstvo do leta 2016
Zaradi dviga cen hrane v obdobju 2007–2008 se je kmetijstvo povzpelo v sam vrh svetovne politične agende. Cenovna kriza je spodbudila kmetijske ministre tedanje skupine G8 (pred izključitvijo Rusije iz skupine leta 2014), da so leta 2009 v Italiji preučili možnosti za izboljšanje sodelovanja na področju kmetijstva z državami v razvoju, zlasti Afriko.
Na naslednjem vrhu v Kanadi leta 2010 so svetovni voditelji G8 namenili 22 milijard ameriških dolarjev pobudi za prehransko varnost, sprejeti v L'Aquili, za triletno izvajanje pomoči ranljivim državam pri spodbujanju proizvodnje hrane. Evropska unija je sprejela največjo zavezo v višini 3,8 milijarde ameriških dolarjev, ki jo je tudi izpolnila.
Kmetijstvo in prehranska varnost sta imela pomembno vlogo na naslednjih vrhih, denimo na Japonskem leta 2016, kjer so kmetijski ministri iz držav G7 med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami poudarili naslednje:
- opolnomočenje kmetov – motiviranih, usposobljenih in podjetnih kmetov s krepitvijo sposobnosti in spretnosti, spodbuja se prenos znanja na prostovoljni podlagi in pod vzajemno sprejemljivimi pogoji; uporaba tega prenešenega znanja v praksi in v poklicnem usposabljanju; lajšanje dostopa do IKT, precizno kmetovanje in kmetijske inovacije;
- povečanje priložnosti za ženske in mlade v kmetijskem sektorju s spodbujanjem udeležbe žensk in mladih v lastništvu kmetij, upravljanjem kmetij, trženju ter drugih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom in agroživilstvom ter izboljšanje enakega dostopa do zemljišč in drugih sredstev z namenom izboljšati prihodke in možnosti za preživljanje;
- razširitev udeležbe kmetov v vrednostnih verigah hrane.
Čeprav med letoma 2017 in 2021 ni bilo posebej organizirano nobeno delovno področje kmetijstva, so se vprašanja kmetijskega sektorja in svetovne trgovine s kmetijskimi in živilskimi proizvodi še naprej upoštevala v letnih izjavah voditeljev držav skupine G7. Med obravnavanimi temami so bili denimo vplivi podnebnih sprememb na kmetijstvo in prispevek agroživilskega sektorja k trajnostnemu gospodarskemu razvoju.
Ključni datumi
Zadnje in prihodnje rotacije predsedstva G7:
- ZDA leta 2020
- Združeno kraljestvo leta 2021
- Nemčija leta 2022
- Japonska leta 2023
- Italija leta 2024
Sorodne povezave
Evropska komisija si prizadeva za trajnostnost v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželskih območjih po vsej EU. Evropska komisija spodbuja trajnostnost.
EU support for forestry through rural development funds, the Forest Action Plan and innovation in forestry.
Skupna kmetijska politika si prizadeva za zmanjšanje vpliva proizvodnje hrane na okolje s spodbujanjem ekološkega kmetovanja ter omejitvijo rabe pesticidov in gnojil.
Climate change poses a number of challenges for agriculture in the EU. The CAP helps farmers to meet these challenges and contribute to the solutions.
The common agricultural policy aims to protect and enhance agricultural biodiversity in the EU.
Seznam morebitnih kmetijskih praks, ki bi jih okoljske sheme lahko podprle v okviru skupne kmetijske politike EU.