Prebivalci Jijone od zmeraj živijo od pridelkov svojih zemljišč, ki jih sestavljajo nasadi mandljev, čebelji panji v bližnjih gorah ter obilna količina rožmarina, sivke in timijana.
Te bogate arome so med značilnostmi Turrón de AlicanteZGO in Turrón de Jijona ZGO, tradicionalnega nougata, ki se uživa po vsem svetu, zlasti v božičnem času.
Poreklo
Domneva se, da so običaj priprave nugata v mestu Jijona uvedli arabski in judovski naseljenci, ki so v gastronomijo na tem območju vnesli mandlje in suho sadje.
Proizvodnja naj bi se bila začela v srednjeveških časih, najzgodnejša zabeležena omemba lokalnega turróna pa je v listini mesta Valencia iz leta 1484.
Ko je osebni kuhar kralja Filipa II (1526–1598) uvedel turrón na španskem dvoru, je ta kmalu postal priljubljena poslastica kraljev in kraljic. Leta 1610 je zgodovinar Gaspar Escolano zapisal, da je bil turrón pogosto izročen kot darilo princem in kraljem.
V 17. in 18. stoletju se je proizvodnja turróna razvila in njegova priljubljenost narasla, o čemer pričajo omembe te slaščice v mnogih romanih, igrah in znanstvenih zapisih iz tega obdobja.
Od druge polovice 19. stoletja je bilo povpraševanje po nugatu tako veliko, da so bile zgrajene tovarne za njegovo čedalje večjo industrijsko proizvodnjo. V Jijoni so nastale znane znamke nugata in ljudje iz okolice so se preselili v mesto ter se zaposlili v tovarnah. Mnoge družine iz regije so potovale in prodajale proizvod v Španiji in širom sveta, zlasti v severni Afriki in Južni Ameriki.
Do druge polovice 20. stoletja je živilska industrija Jijone postala najpomembnejša gospodarska dejavnost v regiji. Da bi se ohranila celoletna industrijska dejavnost, so mnogi proizvajalci turróna poleti začeli proizvajati sladoled, pred zimo pa so spet zagnali proizvodnjo nugata.
V Španiji se turrón tradicionalno uživa v božičnem času in je del edinstvene tradicije, ki je razširjena v Valencii, Kataloniji in Aragoniji. Čarobni leseni hlod z nasmejanim obrazom in kratkimi nogami iz paličic se v tednih pred božičem simbolično hrani in odeva. Na božični večer se otroci zberejo okoli svojega hloda in udarjajo po njem s palicami, pojejo pesmi in ga prosijo, naj jim pričara turrón in druge slaščice.
Zaradi njunih posebnih tradicij in okusa je Evropska unija leta 1996 Turrón de Alicante in Turrón de Jijona priznala kot zaščiteni geografski označbi (ZGO).
Proizvodnja
Turrrón de Alicante ZGO in Turrón de Jijona ZGO se proizvajata in pakirata v občini Jijona v španski provinci Alicante.
Turrónu dajejo značilen okus praženi mandlji in med. Sorta Jijona je mehka, saj se nugat zmeša s fino mletimi mandlji, medtem ko sorto Alicante utrjuje tekstura sesekljanih mandljev, slojev oblatov in nugata, ojačanega z jajčnim beljakom.
Vsaj 10 % turróna mora biti narejenega iz čistega lokalnega medu, čisti in zdravi mandlji pa se preberejo iz naslednjih lokalnih sort: valenciana, mallorca, mollar, marcona in planeta. Razred kakovosti turróna je odvisen od deleža mandljev v njem: „Supreme“ (66 % mandljev) ali „Extra“ (46 % mandljev).
Priprava nugata se začne z mešanico sladkorja in medu, ki se skuha pri visoki temperaturi. Za pripravo Turrón de Jijona ZGO se kuha vsaj 30 minut. Ko nugat doseže želeno gostoto, se v plasteh namaže na hladilno površino. Ko je mešanica ohlajena, se pregnete in izpopolni, nato pa se dodajo zmleti mandlji. Mešanica se vlije v kotle, imenovane boixet, kjer se ponovno kuha vsaj 150 minut, dokler ni dosežena želena kompaktnost. Še topel nugat se stehta, oblikuje in razreže za pakiranje.
Za pripravo Turrón de Alicante ZGO pa se mešanica medu in sladkorja kuha vsaj 45 minut. Ko je pripravljena, se doda razredčeni jajčni beljak skupaj z olupljenimi, sesekljanimi in praženimi mandlji. Masa se premeša in zgnete, dokler niso mandlji enakomerno porazdeljeni po nugatu. Še topla mešanica se stehta in oblikuje, nato pa se prekrije s plastmi oblatov. Turrón se razreže na pravokotne ploščice in nato zapakira.
Končni proizvodi se prodajajo v lokalnih trgovinah in po svetu. V mestu Jijona se proizvede približno 60 % celotne količine turróna, proizvedenega v Španiji.