G20

Vloga skupine G20

Po finančni krizi leta 2008 so svetovni voditelji in voditeljice iskali večstranske rešitve in organizirali prvo vrhunsko srečanje G20 v Washingtonu, D.C. Članice skupine G20 predstavljajo približno 90 % globalnega BDP-ja, 80 % globalne trgovine in dve tretjini svetovnega prebivalstva ter približno 60 % vseh kmetijskih površin in približno 80 % svetovne trgovine s kmetijskimi proizvodi.

Članice skupine G20 so sprejele skupno odločitev, da bodo spodbujale svoja gospodarstva in se vzdržale protekcionističnih ukrepov, s čimer so pospešile izhod iz recesije po letu 2008. To je pokazalo, da lahko „ključni akterji“ le s sodelovanjem rešujejo izzive hitro spreminjajočega se sveta ter zagotovijo stabilnost in kontinuiteto v gospodarskih in finančnih sistemih, ki podpirajo globalno varnost in blaginjo.

Članice skupine G20:

• Argentina
• Avstralija
• Brazilija
• Kanada
• Kitajska
• Francija
• Nemčija
• Italija
• Indija
• Indonezija
• Japonska
• Mehika
• Republika Koreja
• Rusija
• Saudova Arabija
• Južna Afrika
• Turčija
• Združeno kraljestvo
• Združene države
• Evropska unija

EU in skupina G20

Evropska unija je polnopravna članica skupine G20, v kateri so tudi tri njene države članice: Francija, Italija in Nemčija. Španija je stalna gostja.

EU na zasedanjih G20 zastopata predsednica Evropske komisije in predsednik Evropskega sveta.

Evropsko unijo, v kateri živi približno 6 % svetovnega prebivalstva, v skupini G20 po deležu zastopanega prebivalstva presegata samo Kitajska in Indija. EU je z 18,5-% deležem skupnega svetovnega bruto domačega proizvoda druga največja gospodarska sila v skupini takoj za Združenimi državami, ki predstavljajo 24 % svetovnega bruto domačega proizvoda.

Poudarek na kmetijstvu

Ministri za kmetijstvo skupine G20 se srečujejo pred vsakim letnim vrhom in v svoji izjavi izpostavijo ključne teme, o katerih nato potekajo razprave na srečanju voditeljev. Med skupnimi temami, ki so bile izpostavljene v zadnjem desetletju, so denimo vloga inovacij (zlasti informacijskih in komunikacijskih tehnologij) v kmetijstvu, ohranjanje zdravih tal in trajnostno upravljanje voda ter učinkovito izvajanje trgovine s kmetijskimi proizvodi in naložbe.

V zadnjih letih, zlasti po izbruhu pandemije COVID-19, pa so v ospredje prišla naslednja področja politike:

• trajnostno preoblikovanje prehranskih sistemov
• krepitev odpornosti regionalne in svetovne prehranske varnosti proti začasnim pretresom in dolgoročnim izzivom v prihodnosti, denimo podnebnim spremembam
• zmanjševanje izgube hrane in količine zavržene hrane
• digitalne inovacije v kmetijstvu in boljša uporaba kakovostnih podatkov v podporo oblikovanju politik (npr. informacijski sistem za kmetijske trge G20, AMIS)
• podpora agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 in pristopu „eno zdravje“ za preprečevanje stopnjevanja zdravstvenih groženj, kot je pridobljena antimikrobična odpornost
• trajnostna trgovina, odgovorne naložbe in preglednost na kmetijsko-živilskih trgih