Vloga skupine G20
Po finančni krizi leta 2008 so svetovni voditelji in voditeljice iskali večstranske rešitve in organizirali prvo vrhunsko srečanje G20 v Washingtonu, D.C. Članice skupine G20 predstavljajo približno 90 % globalnega BDP-ja, 80 % globalne trgovine in dve tretjini svetovnega prebivalstva ter približno 60 % vseh kmetijskih površin in približno 80 % svetovne trgovine s kmetijskimi proizvodi.
Članice skupine G20 so sprejele skupno odločitev, da bodo spodbujale svoja gospodarstva in se vzdržale protekcionističnih ukrepov, s čimer so pospešile izhod iz recesije po letu 2008. To je pokazalo, da lahko „ključni akterji“ le s sodelovanjem rešujejo izzive hitro spreminjajočega se sveta ter zagotovijo stabilnost in kontinuiteto v gospodarskih in finančnih sistemih, ki podpirajo globalno varnost in blaginjo.
Članice skupine G20:
- Argentina
- Avstralija
- Brazilija
- Kanada
- Kitajska
- Francija
- Nemčija
- Italija
- Indija
- Indonezija
- Japonska
- Mehika
- Republika Koreja
- Rusija
- Saudova Arabija
- Južna Afrika
- Turčija
- Združeno kraljestvo
- Združene države
- Evropska unija
EU in skupina G20
Evropska unija je polnopravna članica skupine G20, v kateri so tudi tri njene države članice: Francija, Italija in Nemčija. Španija je stalna gostja.
EU na zasedanjih G20 zastopata predsednica Evropske komisije in predsednik Evropskega sveta.
Evropsko unijo, v kateri živi približno 6 % svetovnega prebivalstva, v skupini G20 po deležu zastopanega prebivalstva presegata samo Kitajska in Indija. EU je z 18,5-% deležem skupnega svetovnega bruto domačega proizvoda druga največja gospodarska sila v skupini takoj za Združenimi državami, ki predstavljajo 24 % svetovnega bruto domačega proizvoda.
Poudarek na kmetijstvu
Ministri za kmetijstvo skupine G20 se srečujejo pred vsakim letnim vrhom in v svoji izjavi izpostavijo ključne teme, o katerih nato potekajo razprave na srečanju voditeljev. Med skupnimi temami, ki so bile izpostavljene v zadnjem desetletju, so denimo vloga inovacij (zlasti informacijskih in komunikacijskih tehnologij) v kmetijstvu, ohranjanje zdravih tal in trajnostno upravljanje voda ter učinkovito izvajanje trgovine s kmetijskimi proizvodi in naložbe.
V zadnjih letih, zlasti po izbruhu pandemije COVID-19, pa so v ospredje prišla naslednja področja politike:
- trajnostno preoblikovanje prehranskih sistemov
- krepitev odpornosti regionalne in svetovne prehranske varnosti proti začasnim pretresom in dolgoročnim izzivom v prihodnosti, denimo podnebnim spremembam
- zmanjševanje izgube hrane in količine zavržene hrane
- digitalne inovacije v kmetijstvu in boljša uporaba kakovostnih podatkov v podporo oblikovanju politik (npr. informacijski sistem za kmetijske trge G20, AMIS)
- podpora agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 in pristopu „eno zdravje“ za preprečevanje stopnjevanja zdravstvenih groženj, kot je pridobljena antimikrobična odpornost
- trajnostna trgovina, odgovorne naložbe in preglednost na kmetijsko-živilskih trgih
Ključni datumi
Nedavne in prihodnje gostiteljice vrhov:
- Saudova Arabija leta 2020
- Italija leta 2021
- Indonezija leta 2022
- Indija leta 2023
- Brazilija leta 2024
Sorodne povezave
The European Commission coordinates the response to crises affecting or threatening to affect food supply and food security in the EU and around the world.
Evropska komisija si prizadeva za trajnostnost v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželskih območjih po vsej EU. Evropska komisija spodbuja trajnostnost.
Skupna kmetijska politika si prizadeva za zmanjšanje vpliva proizvodnje hrane na okolje s spodbujanjem ekološkega kmetovanja ter omejitvijo rabe pesticidov in gnojil.
The common agricultural policy aims to protect and enhance agricultural biodiversity in the EU.
Climate change poses a number of challenges for agriculture in the EU. The CAP helps farmers to meet these challenges and contribute to the solutions.
Raziskave in inovacije imajo ključno vlogo pri zagotavljanju, da bo Evropska unija kos izzivom, s katerimi se spoprijema, in da bo hkrati še naprej uresničevala svoje cilje na področju politik.
