Preskoči na glavno vsebino
Agriculture and rural development

Svetovna trgovinska organizacija in kmetijstvo EU

Podrobnosti o tem, kako EU podpira delo STO, Sporazum o kmetijstvu in prednostne naloge EU v pogajanjih na področju kmetijstva. 

Pregled Svetovne trgovinske organizacije

Svetovna trgovinska organizacija (STO) je bila ustanovljena leta 1995 in je temelj na pravilih temelječega multilaternalega trgovinskega sistema. Svetovna trgovinska organizacija ima 164 članic (podatki iz julija 2019). Njene osnovne dejavnosti so:

  • večstranska trgovinska pogajanja za postopno liberalizacijo trgov
  • določitev pravil za trgovino v obliki sporazumov
  • reševanje trgovinskih sporov med članicami
  • spremljanje trgovinskih politik članic

Evropska unija je članica STO in ima kot največja svetovna trgovinska sila ključno vlogo v organizaciji. Evropska komisija zastopa EU in se pogaja kot enoten subjekt v imenu vseh držav EU. EU dejavno podpira delo STO na področju večstranskega oblikovanja pravil in liberalizacije trgovine, pri čemer si prizadeva za:

  • ohranjanje odprtih trgov in zagotavljanje novih trgov za evropska podjetja
  • okrepitev večstranskih pravil in zagotovitev, da jih bodo spoštovali drugi akterji
  • spodbujanje trajnostnega razvoja trgovine

Pogajanja o veljavnih pravilih so potekala v okviru urugvajskega kroga (1986–1994) in so privedla do Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije. Marakeški sporazum je dejansko niz sporazumov o različnih vidikih trgovinskih pravil. Vključuje revizijo Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) iz leta 1947 ter sporazume o intelektualni lastnini, reševanju sporov, tehničnih ovirah v trgovini, sanitarnih in fitosanitarnih pravilih ter zlasti sporazume na področju kmetijstva.

Sorodne informacije

Trgovina EU in STO

Poslanstvo EU v STO

Reševanje sporov

Državam članicam je v okviru STO na voljo mehanizem za reševanje sporov med članicami v zvezi z izvajanjem sporazumov STO.

Reševanje sporov in zadeve

STO in kmetijstvo

Zaradi pomena kmetijstva v svetovni trgovini je bil sklenjen posebni sporazum o kmetijstvu, ki ureja domačo podporo, izvozno konkurenco (zlasti subvencije) in dostop do trga.

Sporazum o kmetijstvu

Cilj Sporazuma STO o kmetijstvu je vzpostavitev „pravičnega in tržno usmerjenega sistema trgovanja s kmetijskimi proizvodi“. Sporazum določa pravila, ki se uporabljajo za vse članice STO, da se zagotovi znatno postopno zmanjšanje podpore in zaščite v kmetijstvu. Sporazum sodi med rezultate pogajanj urugvajskega kroga in je odločilen korak v prizadevanjih za večjo tržno usmerjenost svetovnega kmetijstva.

Sporazum poleg splošnih pravil, ki veljajo za vse članice STO, vsebuje tudi posebne zaveze, ki so jih sprejele posamezne članice, med drugim o trgovini s kmetijskimi proizvodi in podpori tem proizvodom, pa tudi o tarifah in tarifnih kvotah. Te zaveze so določene v „načrtih“.

Odbor za kmetijstvo nadzira izvajanje zavez, ki izhajajo iz sporazuma. V odboru so zastopane vse članice STO, ki se lahko med seboj posvetujejo glede izvajanja sporazuma. Članice se obveščajo o izvajanju zavez in odgovarjajo na vprašanja drugih članic. Pregled prejetih obvestil sodi med ključne odgovornosti odbora, ki tako nadzoruje izpolnjevanje obveznosti članic.

Domača podpora in „škatle“

Z urugvajskim krogom pogajanj se je spremenil način oblikovanja domačih kmetijskih politik. Sporazum o kmetijstvu razvršča domačo kmetijsko podporo v različne vrste ali „škatle“. Za ukrepe, ki izkrivljajo trgovino („oranžna škatla“), veljajo omejitve: omejitev „de minimis“ se uporablja za vse članice z dodatnimi zneski (ki so v STO opisani kot „skupna mera podpore“ ali „zaveze AMS“), ki se uporabljajo za nekatere članice na podlagi odhodkov iz predurugvajskega kroga. Za drugo podporo – ki nima nobenih učinkov, ki izkrivljajo trgovino – ali učinkov izkrivljanja proizvodnje („zelena škatla “) – oziroma so ti učinki minimalni ter za nekatere programe omejevanja proizvodnje („modra škatla“) ni omejitev.

Dostop na trg

Urugvajski krog v kmetijstvu je nadomestil številne netarifne ukrepe z običajnimi carinskimi dajatvami in uvedel znižanje tarif. V zameno je bil v Sporazumu o kmetijstvu oblikovan poseben zaščitni mehanizem, ki omogoča začasne dodatne tarife za uvoz nekaterih kmetijskih proizvodov v posebnih okoliščinah, kot je nenaden porast uvoza (sprožitvena količina) ali znižanje uvozne cene pod določeno referenčno ceno (sprožitvena cena). Osemintrideset članic STO, vključno z EU, ima pravico do uporabe posebnih zaščitnih ukrepov, kakor so določeni v njihovih načrtih.

Izvozna konkurenca

V skladu s Sporazumom o kmetijstvu je bila uporaba izvoznih subvencij in nekaterih drugih izvoznih ukrepov omejena. Vendar so na ministrski konferenci v Nairobiju decembra 2015 članice STO sprejele nove zaveze in se dogovorile, da bodo odpravile izvozne subvencije. Razvite države so morale to storiti s takojšnjim učinkom (z nekaterimi prehodnimi obdobji do konca leta 2020), države v razvoju jih bodo odpravile do konca leta 2023 in najmanj razvite države do konca leta 2030. Poleg tega sveženj iz Nairobija določa pravila za izvozne kredite in jamstva za izvozne kredite, mednarodno pomoč v hrani in kmetijske proizvode, ki jih izvažajo državna trgovinska podjetja.

Sorodne informacije

Dostop na trg

Domača podpora

Izvozna konkurenca/subvencije

Ministrske konference STO

Ministrska konferenca je najvišji organ odločanja v STO. Konference so običajno vsaki dve leti in se jih lahko udeležijo vse članice STO, vključno z EU. V zadnjih letih sta dve konferenci pripeljali do pomembnih sprememb v trgovini s kmetijskimi proizvodi.

  • Na Baliju leta 2013 so bile sprejete štiri pomembne odločitve. Članice so dosegle dogovor o začasni „mirovni klavzuli“, da bi se lahko dogovorile o trajni rešitvi glede javnega skladiščenja zaradi prehranske varnosti. Sprejele so tudi deklaracijo o čim večjem omejevanju uporabe vseh oblik izvoznih subvencij in razširile seznam splošnih storitev v zeleni škatli. Poleg tega so sprejele odločitev, ki povečuje preglednost v upravljanju tarifnih kvot, in sicer z mehanizmi za kvote, ki se sistematično ne dosegajo.
  • Članice STO so v Nairobiju leta 2015 nadaljevale delo, ki se je začelo na Baliju, in sprejele sklep o odpravi izvoznih subvencij za kmetijski izvoz ter o pravilih za izvozne kredite in jamstva za izvozne kredite, mednarodno pomoč v hrani in za državna trgovinska podjetja, ki izvažajo kmetijske proizvode. Dogovorile so se tudi o nadaljevanju pogajanj o kmetijstvu, javnem skladiščenju zaradi prehranske varnosti in dostopu do trga ter posebnem zaščitnem mehanizmu za države v razvoju.

Dvanajsta ministrska konferenca je potekala od 12. do 17. junija 2022 v Ženevi v Švici, saj je bila leta 2020 preložena zaradi pandemije covida-19. Sveženj ukrepov o kmetijstvu je vključeval ministrsko izjavo o nujnem odzivu na neustrezno prehransko varnost (WT/MIN(22)/28) in ministrski sklep o izvzetju nakupa hrane v humanitarne namene v okviru Svetovnega programa za hrano iz prepovedi ali omejitev izvoza (WT/MIN(22)/29). Oba dokumenta sta odziv na zahteve mednarodne skupnosti po takojšnjem ukrepanju članic STO za reševanje trenutnih izzivov na področju prehranske varnosti.

Kmetijstvo EU

EU je spremenil svoj program za podporo kmetijstvu za nadaljnji razvoj pravične in pregledne tržne politike. Ta proces se je začel pred urugvajskim krogom in še vedno poteka. Spodbuja uporabo instrumentov politike, ki manj izkrivljajo trgovino. Večina podpore kmetom je zdaj dodeljena v obliki nevezanih neposrednih plačil brez obveznosti proizvodnje. Spodnji graf prikazuje premik politike EU od ukrepov oranžne škatle na podporo iz zelene škatle, ki ne izkrivlja trgovine. Drugi grafi kažejo razvoj dogodkov pri drugih pomembnih trgovinskih partnerjih.

Stanje na področju notranje podpore EU

Uradna obvestila o domači podpori – druge članice

Pogajanja

Postopek

Sedanji krog pogajanj se je začel novembra 2001 v Dohi v Katarju. Tako imenovani „krog pogajanj iz Dohe“ ali „ razvojna agenda iz Dohe“ se je osredotočila na nadaljnjo liberalizacijo trgovine, hkrati pa je državam v razvoju olajšala vključitev v večstranski sistem STO. Kljub prizadevanjem EU so pogajanja v kmetijstvu zastala. Spremembe v stopnjah gospodarskega razvoja so zlasti povečale pomen nekaterih držav v razvoju kot glavnih izvoznikov in akterjev v trgovini s kmetijskimi proizvodi. Pogajanja so zastala zaradi nepripravljenosti nekaterih članic STO, da bi preoblikovale svoje kmetijske politike.

Kljub temu članice STO nadaljujejo pogajanja za reformo trgovine s kmetijskimi proizvodi. Pogajanja potekajo na posebnih sejah odbora za kmetijstvo, njihov cilj je pripraviti predloge za ministrsko konferenco STO.

Prednostne naloge EU v pogajanjih na področju kmetijstva

EU bo še naprej spodbujala multilateralizem in mednarodno sodelovanje. Svetovna trgovinska organizacija in mednarodni trgovinski sistem, ki temelji na pravilih, sta bistvenega pomena za svetovno prehransko varnost in razvoj. Kar zadeva trgovino s kmetijskimi proizvodi, si bo EU prizadevala za pravičnejši in preglednejši sistem. Glede treh stebrov sporazuma o kmetijstvu so njene prednostne naloge naslednje.

Domača podpora: zmanjšanje ukrepov, ki izkrivljajo trgovino, je pomemben korak k pravičnejšemu sistemu trgovanja s kmetijskimi proizvodi. EU je spremenila svoj domači sistem podpore, ki zdaj večinoma zajema ukrepe, ki ne izkrivljajo trgovine. To je izboljšalo delovanje trga za kmetijske proizvode in trgovino. EU bo še naprej pozivala druge članice, naj storijo enako.

Dostop do trga: dostop do trga za kmetijske proizvode je sestavni del globalnega trgovinskega sistema. Izboljšanje dostopa do trga v okviru STO bi lahko dosegli z vključujočimi in celovitimi pogajanji, ki bi zajemala dostop do trga in storitev na kmetijskem in nekmetijskem trgu. V središču dvostranskih pogajanj o sporazumih o prosti trgovini so seveda tudi vprašanja v zvezi z dostopom do trga.

Izvozna konkurenca: EU meni, da bi morala nadaljnja pogajanja temeljiti na ukrepih, sprejetih v Nairobiju, zlasti glede nadaljnjih ukrepov za izvozne kredite in jamstva za izvozne kredite, mednarodne pomoči v hrani in državnih trgovinskih podjetij, ki se ukvarjajo s kmetijskim izvozom.

Novice