Vino

Pregled

Evropska unija je vodilna svetovna proizvajalka vina. Med letoma 2020 in 2025 je povprečna letna proizvodnja znašala 157 milijonov hektolitrov. Leta 2023 je predstavljala 44 % svetovnih vinorodnih območij, več kot 60 % proizvodnje in 48 % porabe. Vino je tretji največji agroživilski sektor EU v smislu izvoza, saj je bilo leta 2024 izvoženih 7,3 % agroživilske vrednosti (Spremljanje trgovine EU z agroživilskimi proizvodi, februar 2025). Skupna izvožena vrednost vin EU predstavlja dve tretjini svetovne trgovine z vinom.

Vinski sektor ima ključno vlogo v agroživilskem sektorju EU, saj socialno in gospodarsko podpira podeželska območja. Pomaga preprečevati odseljevanje s podeželja z ustvarjanjem stabilnih delovnih mest in ohranjanjem lokalnih gospodarstev ter prispeva k ohranjanju evropske kulturne dediščine in krajine.

Od prve skupne ureditve trga (SUT) leta 1962 se je trg vina znatno razvil. Razvil se je tudi okvir politike za podporo novemu razvoju, zahtevam in izzivom. Zadnja vinska reforma, sprejeta leta 2008, ki je bila revidirana in vključena v enotno SUT 2013, je predvidela naslednje tri cilje, ki so bili na splošno izpolnjeni:

• povečanje konkurenčnosti proizvajalcev vina v EU – krepitev vodilnega položaja in ugleda evropskih vin ter ponovna pridobitev tržnega deleža v EU in zunaj nje;
• enostavnejša, jasnejša in učinkovitejša pravila za upravljanje trga, da se doseže boljše ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem;
• ohranjanje najboljših tradicij evropskega vinogradništva ter krepitev njegove družbene in okoljske vloge na podeželskih območjih.

Poleg splošnih ciljev za uskladitev, racionalizacijo in poenostavitev zakonodaje več zakonodajnih aktov določa pravila, ki pomagajo pri delovanju trga za vina EU.

Z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/273 je bil vzpostavljen sistem za urejeno rast vinogradov EU s sistemom dovoljenj za zasaditev vinske trte v obdobju 2016–2030, ki konkurenčnim proizvajalcem omogoča povečanje proizvodnje v okviru nekaterih omejitev. Z Uredbo (EU) 2021/2117 je bila uporaba sistema dovoljenj podaljšana do leta 2045, pri čemer mora Komisija v letih 2028 in 2040 izvesti dva vmesna pregleda, da bi ocenila delovanje sistema in po potrebi pripravila predloge.

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/33 ureja enoten harmoniziran sistem označevanja in predstavitve vin EU ter zaščito najbolj tradicionalnih vin in njihovih povezav z njihovimi proizvodnimi območji in ozemlji z označbami porekla, geografskimi označbami in tradicionalnimi izrazi.

Cilj Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/934 je zagotoviti kakovost proizvodov vinske trte z opredelitvijo dovoljenih enoloških postopkov in omejitev, ki se uporabljajo za pridelavo in konzerviranje proizvodov vinske trte v EU.

Vinski sektor EU se mora zdaj prilagoditi novim gospodarskim, socialnim in okoljskim razmeram, da bo ostal konkurenčen in trajnosten. Tudi okvir politike je treba ponovno prilagoditi, da bo spremljal zahtevani prehod. Skupina na visoki ravni za vinsko politiko je konec leta 2024 predložila priporočila, o katerih se je dogovorila z vsemi državami EU in jih je sektor pozdravil, pri čemer je predlagala ciljno usmerjene ukrepe politike za reševanje izzivov, s katerimi se sooča vinski sektor, in se osredotočila na tri ključne izzive, s katerimi se sooča vinski sektor:

• uskladitev proizvodnje vina z upadajočim in spreminjajočim se povpraševanjem,
• krepitev odpornosti sektorja na tržne in podnebne izzive ter
• ter prilagajanje potrošniškim trendom v EU in po svetu, da bi izkoristili nove tržne priložnosti.

Celoten sklop priporočil je na voljo v priporočilih politike za prihodnost vinskega sektorja EU, objavljenih decembra 2024.

• Novice
• 17. december 2024

Skupina na visoki ravni za vino predstavila politična priporočila za prihodnost vinskega sektorja EU

Skupina na visoki ravni za vinsko politiko je izdala priporočila za uskladitev proizvodnje vina s povpraševanjem, povečanje odpornosti, prilagajanje trendom in izkoriščanje tržnih priložnosti.

Ključna priporočila so bila prenesena v predlog o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2021/2115 in (EU) št. 251/2014 v zvezi z nekaterimi tržnimi pravili in ukrepi sektorske podpore v vinskem sektorju in za aromatizirane vinske proizvode.

Podporni programi za vino

Podporni programi za vino, uvedeni z reformo skupne ureditve trga za vino iz leta 2008, so sprva vključevali 13 ukrepov. Z reformo skupne ureditve trgov iz leta 2013 je bila ukinjena podpora za destilacijo pitnega alkohola, krizno destilacijo in obogatitev z uporabo zgoščenega mošta.

Kot nadomestilo je uvedla novo inovacijo v vinskem sektorju, katere cilj je razvoj novih proizvodov, postopkov in tehnologij v zvezi z vinskimi proizvodi. Poleg tega razširja promocijske ukrepe v državah EU, da bi potrošnike obveščala o odgovornem uživanju vina in sistemih EU, ki zajemajo označbe porekla in geografske označbe.

Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov je razširila tudi na ponovno zasaditev vinogradov, kadar je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov.

Države EU, ki proizvajajo vino, lahko trenutno nudijo podporo za naslednje ukrepe:

• promocija v državah, ki niso članice EU,
• obveščanje potrošnikov o odgovorni potrošnji in shemah kakovosti EU,
• prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, vključno s ponovno zasaditvijo iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov,
• zelena trgatev,
• vzajemni skladi,
• zavarovanje letine,
• naložbe v podjetja,
• inovacije, namenjene razvoju novih proizvodov, postopkov in tehnologij,
• destilacijo stranskih proizvodov.

Letna dodeljena sredstva iz proračuna EU določijo države EU ob upoštevanju prenosa za nekatere države EU v shemo enotnega plačila.

Dovoljenja za zasaditev vinske trte

Dovoljenja za zasaditev vinske trte se uporabljajo od začetka leta 2016. Državam EU omogočajo upravljanje sistema brezplačnih, neprenosljivih dovoljenj za zasaditev na nacionalni ravni.

Pravila določajo tudi zaščitni mehanizem za nove zasaditve: dovoljenja so omejena na največ 1-odstotno rast površine vinske trte države EU na leto, pri čemer lahko države – kadar je to ustrezno utemeljeno – uporabijo omejitve rasti na nacionalni ali regionalni ravni ali za območja z označbo porekla ali geografsko označbo ali brez nje.

V primerih, ko zahtevki vinogradnikov presegajo površino, ki jo je dala na voljo država EU, se lahko dodelitev izvede sorazmerno in/ali v skladu z enim ali več prednostnimi merili, ki jih izbere ta država. Preostale pravice do zasaditve iz prejšnje ureditve se lahko pretvorijo v dovoljenja do 31. decembra 2022. Po tem datumu lahko države EU dajo na voljo površino, ki ustreza preostalim nepretvorjenim starim pravicam do zasaditve, kot dodatna dovoljenja za zasaditev.

Trgovinski sporazumi

Da bi olajšali trgovino med EU in državami, ki niso članice EU, Evropska komisija vodi dvostranska in večstranska pogajanja na podlagi pogajalskega poročila Evropskega sveta, na podlagi katerega se sklenejo dvostranski in prostotrgovinski sporazumi.

Izvozniki vina po količini

EU je leta 2024 po obsegu ostala vodilna svetovna izvoznica vina, saj je predstavljala polovico celotnega svetovnega izvoza. Kljub rahlemu upadu v zadnjih letih EU ohranja povprečen 50-odstotni delež skupnega svetovnega izvoza vina, sledita ji Čile (13,5 %) in Avstralija (11,43 %).

Zaščitena poimenovanja vin

Podatkovna zbirka eAmbrosia je sestavljena iz registra označb porekla in geografskih označb, zaščitenih v EU, ter seznamov geografskih označb tretjih držav in imen porekla, zaščitenih v EU v skladu z dvostranskimi sporazumi o trgovini z vinom.

88 % vinogradov v EU je namenjenih proizvodnji vin z zaščiteno označbo porekla (ZOP) in zaščiteno geografsko označbo (ZGO).

Tradicionalni izrazi, zaščiteni v EU za vino

Tradicionalni izrazi so izrazi, ki se tradicionalno uporabljajo za obveščanje potrošnikov o postopkih proizvodnje ali staranja, barvi, vrsti kraja ali določenem zgodovinskem dogodku vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo. Nekateri tradicionalni izrazi se tradicionalno uporabljajo za označevanje, da ima vino zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo.

Specifikacije o tradicionalnih izrazih, zaščitenih v EU, so v razdelku podatkovne zbirke eAmbrosia o tradicionalnih izrazih.

Člena 112 in 113 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določata splošna pravila o uporabi in zaščiti tradicionalnih izrazov. Uredba (EU) 2019/33 in Uredba (EU) 2019/34 določata postopke za zaščito tradicionalnih izrazov na ravni EU.

Povezane informacije

Geografske označbe in sheme kakovosti

Spremljanje trga

Observatorij za trg vina vsebuje najnovejše spremljanje trga proizvodnje, zalog, trgovine, območij in porabe. Vsebuje tudi informacije o podpornih programih EU in nacionalnih programih za vino za analizo in vrednotenje.

Proizvodnja vina in mošta

V zadnjih letih se je proizvodnja vina v EU zaradi učinkov podnebnih sprememb soočala z veliko nestanovitnostjo. Količine so nihale od najvišje vrednosti 170 milijonov hektolitrov (mHl) v obdobju 2020–2021 do najnižje vrednosti 143 milijonov hektolitrov v obdobju 2024–2025, kar je 10,4 % pod prejšnjim petletnim povprečjem. Kljub tem izzivom EU ostaja vodilna svetovna proizvajalka vina, saj predstavlja več kot 60 % svetovne proizvodnje (podatki OIV o svetovni povprečni proizvodnji v obdobju 2019–2023 (255 mHl)).

Odbori

Sektorske upravljalne odbore je nadomestil en sam upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov.

Skupine za civilni dialog pomagajo Evropski komisiji in skrbijo za reden dialog z zainteresiranimi stranmi o vseh zadevah, povezanih s skupno kmetijsko politiko, vključno z razvojem podeželja in njenim izvajanjem.

Skupina na visoki ravni za vinsko politiko je bila ustanovljena kot odgovor na zahteve evropskega vinskega sektorja. Služi kot forum za reševanje izzivov, ki jih prinašajo nove razmere, s katerimi se sooča sektor, in iskanje možnih rešitev.