Vino

Pregled

Evropska unija je vodilna svetovna proizvajalka vina. Med letoma 2020 in 2025 je povprečna letna proizvodnja znašala 157 milijonov hektolitrov. Leta 2023 je predstavljal 44 % svetovnih vinorodnih območij, več kot 60 % proizvodnje in 48 % porabe. Vino je tretji največji agroživilski sektor EU v smislu izvoza, saj je bilo leta 2024 izvoženih 7,3 % agroživilske vrednosti (Spremljanje trgovine EU z agroživilskimi proizvodi, februar 2025). Skupna izvozna vrednost vin EU predstavlja dve tretjini svetovne trgovine z vinom.

Vinski sektor ima ključno vlogo v agroživilskem sektorju EU, saj socialno in gospodarsko podpira podeželska območja. Pomaga preprečevati odseljevanje s podeželja z ustvarjanjem stabilnih delovnih mest in ohranjanjem lokalnih gospodarstev ter prispeva k ohranjanju evropske kulturne dediščine in krajine.

Od prve skupne ureditve trga (SUT) leta 1962 se je trg vina znatno razvil. Okvir politike se je razvil tudi v podporo novemu razvoju, zahtevam in izzivom. Zadnja vinska reforma, sprejeta leta 2008, ki je bila revidirana in vključena v enotno SUT iz leta 2013, je predvidela naslednje tri cilje, ki so bili na splošno doseženi:

• povečanje konkurenčnosti proizvajalcev vina v EU – krepitev vodilnega položaja in ugleda evropskih vin ter ponovna pridobitev tržnega deleža v EU in zunaj nje;
• enostavnejša, jasnejša in učinkovitejša pravila za upravljanje trga, da bi dosegli boljše ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem;
• ohranjanje najboljših tradicij evropskega vinogradništva ter krepitev njegove družbene in okoljske vloge na podeželju.

Poleg splošnih ciljev za uskladitev, racionalizacijo in poenostavitev zakonodaje več zakonodajnih aktov določa pravila, ki pomagajo pri delovanju trga za vina EU.

Z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/273 je bil vzpostavljen sistem za urejeno rast vinogradov v EU s sistemom dovoljenj za zasaditev vinske trte v obdobju 2016–2030, ki konkurenčnim proizvajalcem omogoča, da v določenih mejah povečajo proizvodnjo. Z Uredbo (EU) 2021/2117 je bila uporaba sistema dovoljenj podaljšana do leta 2045, Komisija pa naj bi v letih 2028 in 2040 opravila dva vmesna pregleda, da bi ocenila delovanje sistema in po potrebi pripravila predloge.

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/33 ureja edinstven harmoniziran sistem označevanja in predstavitve vin EU ter zaščito najbolj tradicionalnih vin in njihovih povezav z njihovimi pridelovalnimi območji in ozemlji z označbami porekla, geografskimi označbami in tradicionalnimi izrazi.

Cilj Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/934 je zagotoviti kakovost proizvodov vinske trte z opredelitvijo dovoljenih enoloških postopkov in omejitev, ki se uporabljajo za pridelavo in konzerviranje proizvodov vinske trte v EU.

Vinski sektor EU se mora zdaj prilagoditi novim gospodarskim, socialnim in okoljskim razmeram, da bi ostal konkurenčen in trajnosten. Ponovno je treba prilagoditi tudi okvir politike, da bo spremljal potrebni prehod. Konec leta 2024 je skupina na visoki ravni za vinsko politiko predložila priporočila, o katerih so se dogovorile vse države EU in ki jih je sektor pozdravil, pri čemer je predlagala ciljno usmerjene ukrepe politike za reševanje izzivov, s katerimi se sooča vinski sektor, in se osredotočila na tri ključne izzive, s katerimi se sooča vinski sektor:

• uskladitev proizvodnje vina z upadajočim in spreminjajočim se povpraševanjem,
• povečanje odpornosti sektorja na tržne in podnebne izzive ter
• ter prilagajanje potrošniškim trendom v EU in po svetu, da bi izkoristili nove tržne priložnosti.

Celoten sklop priporočil je na voljo v političnih priporočilih za prihodnost vinskega sektorja EU, objavljenih decembra 2024.

• Novice
• 17. december 2024

Skupina na visoki ravni za vino predstavila politična priporočila za prihodnost vinskega sektorja EU

Skupina na visoki ravni za vinsko politiko je izdala priporočila za uskladitev proizvodnje vina s povpraševanjem, povečanje odpornosti, prilagajanje trendom in izkoriščanje tržnih priložnosti.

Ključna priporočila so bila prenesena v predlog o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2021/2115 in (EU) št. 251/2014 v zvezi z nekaterimi tržnimi pravili in sektorskimi podpornimi ukrepi v vinskem sektorju in za aromatizirane vinske proizvode.

Podporni programi za vino

Podporni programi za vino, uvedeni v okviru reforme skupne ureditve trga za vino iz leta 2008, so sprva vključevali 13 ukrepov. Reforma SUT iz leta 2013 je odpravila podporo za destilacijo pitnega alkohola, krizno destilacijo in obogatitev z uporabo zgoščenega mošta.

Kot nadomestilo je kot nov ukrep uvedla inovacije v vinskem sektorju, katerih cilj je razvoj novih proizvodov, postopkov in tehnologij v zvezi z vinskimi proizvodi. Poleg tega razširja promocijske ukrepe v državah EU, da bi potrošnike obveščali o odgovornem uživanju vina in sistemih EU, ki zajemajo označbe porekla in geografske označbe.

Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov je razširila tudi na ponovno zasaditev vinogradov, kadar je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov.

Države EU, ki pridelujejo vino, lahko trenutno ponudijo podporo za naslednje ukrepe:

• promocija v državah, ki niso članice EU,
• obveščanje potrošnikov o odgovorni potrošnji in shemah kakovosti EU,
• prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, vključno s ponovno zasaditvijo iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov,
• zelena trgatev,
• vzajemni skladi,
• zavarovanje letine,
• naložbe v podjetja,
• inovacije, katerih cilj je razvoj novih izdelkov, postopkov in tehnologij,
• destilacijo stranskih proizvodov.

Letna dodeljena sredstva iz proračuna EU se določijo po državah EU, pri čemer se upošteva prenos sredstev za nekatere države EU v shemo enotnega plačila.

Dovoljenja za zasaditev vinske trte

Dovoljenja za zasaditev vinske trte se uporabljajo od začetka leta 2016. Državam EU omogočajo upravljanje sistema brezplačnih in neprenosljivih dovoljenj za zasaditev na nacionalni ravni.

Pravila določajo tudi zaščitni mehanizem za nove zasaditve: dovoljenja so omejena na največ 1 % letne rasti površine vinske trte države EU, pri čemer lahko države uporabijo – kadar je to ustrezno utemeljeno – omejitve rasti na nacionalni ali regionalni ravni ali za območja z označbo porekla ali geografsko označbo ali brez nje.

Kadar zahtevki vinogradnikov presegajo površino, ki jo da na voljo država EU, se lahko dodelitev izvede sorazmerno in/ali v skladu z enim ali več prednostnimi merili, ki jih izbere ta država. Preostale pravice do zasaditve iz prejšnje ureditve se lahko pretvorijo v dovoljenja do 31. decembra 2022. Po tem datumu lahko države EU dajo na voljo površino, ki ustreza preostalim nespremenjenim starim pravicam do zasaditve, kot dodatna dovoljenja za zasaditev.

Trgovinski sporazumi

Da bi olajšali trgovino med EU in tretjimi državami, Evropska komisija vodi dvostranska in večstranska pogajanja na podlagi pogajalskega poročila Evropskega sveta, ki vodi do dvostranskih in prostotrgovinskih sporazumov.

Izvozniki vina po količini

EU je v letu 2024 ostala vodilna svetovna izvoznica vina po količini, saj je predstavljala polovico celotnega svetovnega izvoza. Kljub rahlemu upadu v zadnjih letih EU ohranja povprečni 50-odstotni delež v skupnem svetovnem izvozu vina, sledita pa ji Čile (13,5 %) in Avstralija (11,43 %).

Zaščitena poimenovanja vin

Podatkovna zbirka eAmbrosia je sestavljena iz registra označb porekla in geografskih označb, zaščitenih v EU, ter seznamov geografskih označb in imen porekla tretjih držav, zaščitenih v EU v skladu z dvostranskimi sporazumi o trgovini z vinom.

88 % vinogradov v EU je namenjenih proizvodnji vin z zaščiteno označbo porekla (ZOP) in zaščiteno geografsko označbo (ZGO).

Tradicionalni izrazi, zaščiteni v EU za vino

Tradicionalni izrazi so izrazi, ki se tradicionalno uporabljajo za obveščanje potrošnikov o načinih proizvodnje ali staranja, barvi, vrsti kraja ali določenem zgodovinskem dogodku vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo. Nekateri tradicionalni izrazi se tradicionalno uporabljajo za označevanje, da ima vino zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo.

Specifikacije tradicionalnih izrazov, zaščitenih v EU, so v razdelku podatkovne zbirke eAmbrosia o tradicionalnih izrazih.

Člena 112 in 113 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določata splošna pravila o uporabi in zaščiti tradicionalnih izrazov. Uredba (EU) 2019/33 in Uredba (EU) 2019/34 določata postopke za zaščito tradicionalnih izrazov v EU.

Povezane informacije

Geografske označbe in sheme kakovosti

Spremljanje trga

Opazovalnica za trg vina vsebuje najnovejše spremljanje trga proizvodnje, zalog, trgovine, območij in porabe. Vsebuje tudi informacije o podpornih programih EU in nacionalnih podpornih programih za vino za analizo in oceno.

Proizvodnja vina in mošta

V zadnjih letih se proizvodnja vina v EU sooča z veliko nestanovitnostjo zaradi učinkov podnebnih sprememb. Obseg je nihal z najvišje vrednosti 170 milijonov hektolitrov (mHl) v obdobju 2020–2021 na najnižjo vrednost 143 milijonov hektolitrov v obdobju 2024–2025, kar je 10,4 % pod prejšnjim petletnim povprečjem. Kljub tem izzivom EU ostaja vodilna svetovna proizvajalka vina, saj predstavlja več kot 60 % svetovne proizvodnje (podatki OIV, svetovno povprečje proizvodnje v obdobju 2019–2023 (255 mHl)).

Odbori

Sektorske upravljalne odbore je nadomestil en sam upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov.

Skupine za civilni dialog pomagajo Evropski komisiji in pomagajo pri rednem dialogu z zainteresiranimi stranmi o vseh zadevah, povezanih s skupno kmetijsko politiko, vključno z razvojem podeželja, in njenim izvajanjem.

Skupina na visoki ravni za vinsko politiko je bila ustanovljena kot odgovor na zahteve evropskega vinskega sektorja. Služi kot forum za reševanje izzivov, ki jih prinašajo nove razmere, s katerimi se sooča sektor, in iskanje možnih rešitev.