Okoljsko trajnostna SKP

Okoljska trajnostnost v SKP

Skupna kmetijska politika (SKP) ima tri jasne okoljske cilje, od katerih je vsak odražen v evropskem zelenem dogovoru:

• obvladovanje podnebnih sprememb;
• varovanje naravnih virov;
• povečanje biotske raznovrstnosti.

SKP prispeva k vsakemu od teh ciljev, med drugim s podporo ekološkemu kmetovanju in odgovornemu upravljanju vložkov, kot so pesticidi in gnojila.

Cilj SKP je doseči okoljske cilje na način, ki je socialno in ekonomsko trajnosten za kmete, podeželske skupnosti in EU kot celoto.

Okoljski ukrepi SKP

Ukrepi, ki spodbujajo zeleno kmetovanje in uveljavljajo okoljske predpise, so osrednji del SKP:

• standardi pogojenosti povezujejo finančno podporo (neposredna plačila) s pravili EU o okolju ter zdravju ljudi, rastlin in živali;
• v okviru ekoshem se kmetom zagotavlja podpora pri uvajanju ali ohranjanju praks kmetovanja, ki prispevajo k okoljskim in podnebnim ciljem EU;
• intervencije za razvoj podeželja podpirajo kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, naložbe, sodelovanje, prenos znanja in druge kmetijske dejavnosti, ki prispevajo k podnebnim ukrepom, trajnostnemu upravljanju naravnih virov in biotski raznovrstnosti.

SKP za obdobje 2023–2027

SKP za obdobje 2023–2027 je začela veljati 1. januarja 2023. Sprejema nadaljnje ukrepe za vzpostavitev zelenega in trajnostnega sistema kmetijstva v EU, med drugim:

• enostavnejši, prožnejši in bolj ciljno usmerjen pristop;
• okrepljene okoljske pogoje in standarde, ki jih bodo morali izpolnjevati kmetje;
• razširjen sklop prostovoljnih okoljskih ukrepov, ki bodo na voljo kmetom prek okoljskih shem in politike razvoja podeželja.

Sorodne informacije

Boj proti podnebnim spremembam

SKP je ključno orodje za sprostitev potenciala kmetijstva v boju proti podnebnim spremembam. Ocenjeni skupni znesek sredstev SKP v višini 104 milijard evrov (ali 25 %) za obdobje 2014–2020 je bil namenjen ukrepom, pomembnim za podnebje, kot so:

• zmanjšanje emisij toplogrednih plinov s spodbujanjem boljšega upravljanja in vzreje živine ter vlaganje v skladiščenje in obdelavo gnoja;
• povečanje sekvestracije in skladiščenja ogljika z ukrepi in naložbami na področjih, kot sta varstvo tal in obnova gozdov;
• pomoč kmetom pri prilagajanju na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in sicer s kmetijskimi praksami, ki so odporne na podnebne spremembe, naložbami in svetovanjem o novih metodah in tehnologiji.

S temi ukrepi so se emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva med letoma 1990 in 2021 zmanjšale za 28,9 %, ne da bi upadla proizvodnja. SKP za obdobje 2023–2027 vključuje okrepljeno podporo blažitvi podnebnih sprememb, kar bo prispevalo k doseganju cilja zelenega dogovora glede podnebnih ukrepov, tj. ničelne stopnje neto emisij toplogrednih plinov po vsej EU do leta 2050.

Več informacij

Boj proti podnebnim spremembam

Varovanje naravnih virov

Za zaščito naravnih virov, ki so bistveni za kmetijstvo, SKP:

• varuje tako količino kot kakovost vode, ki se uporablja v kmetijstvu, in sicer z vzpostavitvijo varovalnih pasov vzdolž vodotokov, podpiranjem koristnih kmetijskih praks in učinkovitejših namakalnih sistemov ter krepitvijo izvrševanja pravil na območjih, ranljivih za onesnaževanje z nitrati;
• določa obvezne standarde za minimalno pokritost tal in spodbuja nadaljnje prakse, ki omejujejo erozijo tal in ohranjajo organske snovi;
• varuje kakovost zraka s spodbujanjem zmanjšanja emisij amoniaka, omejevanjem sežiganja ostankov in preprečevanjem škropljenja pesticidov v vetrovnih razmerah.

SKP z intervencijami za razvoj podeželja prispeva tudi h gozdarski strategiji EU s podpiranjem varstva, ustvarjanja in obnove gozdov po vsej Evropi ter trajnostnega gospodarjenja z njimi.

SKP z zaščito naravnih virov, ki so bistveni za kmetijstvo in gozdarstvo, prispeva k cilju zelenega dogovora o odpravi onesnaževanja po vsej EU.

Več informacij

Varovanje naravnih virov

Povečanje biotske raznovrstnosti

Da bi ohranili ekosistem kmetijskih zemljišč, je SKP povezana z direktivama o naravi in si prizadeva za dosedanje ciljev posodobljene strategije Komisije za biotsko raznovrstnost, ki je del zelenega dogovora.

Namen SKP je zaščititi biotsko raznovrstnost na več načinov:

• s pravili o pogojenosti, ki zajemajo direktivi o pticah in habitatih ter ukrepe za ohranitev krajinskih značilnosti in zmanjšanje uporabe pesticidov;
• z vzpostavitvijo in ohranitvijo krajinskih značilnosti in več zemljišči v prahi, kar koristi biotski raznovrstnosti z olajševanjem opraševanja in zaščito habitatov; dodatne prakse, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost, pa je mogoče podpreti z ekoshemami in kmetijsko-okoljskimi podnebnimi intervencijami;
• z ekološkim kmetovanjem, ki se podpira v okviru ekoshem in/ali razvoja podeželja;
• z intervencijami za razvoj podeželja, ki spodbujajo ukrepe za ohranjanje in krepitev biotske raznovrstnosti, na primer z zagotavljanjem sredstev za podporo sistemom kmetovanja visoke naravne vrednosti in načrtov za upravljanje narave, ki omogočajo ohranjanje in vzpostavljanje območij, prijaznih za prostoživeče živali, ter agroekološkim praksam.

Več informacij

Povečanje biotske raznovrstnosti
Poročilo JRC o klasifikaciji in kvantifikaciji krajinskih značilnosti
Poročilo JRC o odločitvah držav EU glede krajinskih značilnosti

Spodbujanje kmetijstva z nizkimi vložki

Pesticidi, gnojila in antibiotiki se po vsej EU pogosto uporabljajo za pomoč kmetijstvu pri proizvodnji hrane in drugih bistvenih materialov za družbo. Vendar lahko čezmerna in nepravilna uporaba negativno vpliva na okolje, pa tudi na zdravje rastlin, živali in ljudi.

Cilj SKP je spodbuditi manjšo in odgovorno uporabo teh vložkov, tako da:

• spodbuja ekološko kmetovanje;
• podpira kmete pri odgovorni uporabi pesticidov in gnojil ter uporabi okolju prijaznih tehnik upravljanja, alternativnih metod in novih tehnologij;
• zmanjšuje potrebe po antibiotikih z naložbami in svetovanjem, ki koristijo zdravju in dobrobiti živali.

Več informacij

Kmetijstvo z nizkimi vložki

Ocenjevanje okoljskih ukrepov

Evropska komisija stalno ocenjuje učinkovitost SKP pri doseganju okoljskih ciljev:

• širok nabor okoljskih podatkov je vključen v celovit sklop kazalnikov, ki se zbirajo v okviru okvira skupnega spremljanja in ocenjevanja (CMEF/PMEF);
• dopolnilni sklop 28 kmetijsko-okoljskih kazalnikov nadalje spremlja vključevanje okoljskih vprašanj v SKP;
• v sklopu okvira smotrnosti, spremljanja in vrednotenja (PMEF) neodvisni strokovnjaki v imenu Komisije izvajajo ocene in zunanje študije o okoljski trajnostnosti.

Podatki, ki jih je zbrala Komisija, zagotavljajo izčrpne informacije o:

• stanju podeželskega okolja v EU in razvoju skozi čas;
• vplivu kmetijstva na podnebje, naravne vire in biotsko raznovrstnost;
• izvajanju okoljskih ukrepov SKP po vsej EU;
• uspehu okoljskih ukrepov pri doseganju njihovih ciljev in širšemu vplivu teh ukrepov, ki presega zastavljene cilje.

Pri oceni okoljskih ukrepov SKP se upoštevajo zapletene povezave med ukrepi politike, spremembami kmetijskih praks in okoljskimi izboljšavami ter številni drugi dejavniki, kot so vremenski dogodki, vpliv tržnih gibanj in razlike v okoljskih razmerah med državami in regijami EU.

Vloga znanja in inovacij

Znanje, raziskave in inovacije spodbujajo okoljsko trajnostno kmetijstvo v EU:

• raziskave in inovacije prinašajo nove okolju prijazne tehnike in tehnologije za kmetijstvo;
• sistem kmetijskega svetovanja kmete obvešča o tem, kako je mogoče uporabiti nove raziskave, metode in tehnologije za zagotovitev okolju prijaznega kmetovanja;
• evropsko partnerstvo za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (EIP-AGRI) spodbuja inovativne zamisli, ki spodbujajo trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo v EU;
• cilj projekta iMAP je zagotoviti znanstvene dokaze o vplivih kmetijskih praks na okolje in podnebje v podporo izvajanju, spremljanju in ocenjevanju teh ciljev v strateških načrtih SKP.