Skupna kmetijska politika (SKP) je ključnega pomena pri upravljanju prehoda na trajnostni prehranski sistem in krepitvi prizadevanj evropskih kmetov, da prispevajo k podnebnim ciljem EU in varujejo okolje.
Okoljske sheme so novi instrument SKP za podporo temu prehodu. Države EU določijo okoljske sheme v svojih strateških načrtih SKP. Komisija jih je ocenila in odobrila kot ključna orodja SKP za doseganje ciljev zelenega dogovora.
Na kratko o okoljskih shemah
Kmetijske prakse, ki bi jih okoljske sheme lahko podprle, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- Zajemati morajo dejavnosti, povezane s podnebjem, okoljem, dobrobitjo živali in antimikrobično odpornostjo.
- Opredeliti jih je treba na podlagi potreb in prednostnih nalog, evidentiranih na nacionalnih/regionalnih ravneh.
- Njihova raven ambicij mora presegati zahteve in obveznosti, določene na podlagi izhodišča (vključno s pogojenostjo).
- Prispevati morajo k doseganju ciljev zelenega dogovora EU.
Cilji zelenega dogovora EU
Zmanjšanje celotne uporabe in tveganja kemičnih pesticidov za 50 % ter zmanjšanje uporabe nevarnejših pesticidov za 50 % do leta 2030.
Doseči, da bi se na vsaj 25 % kmetijskih zemljišč v EU izvajalo ekološko kmetovanje, in znatno povečati ekološko akvakulturo do leta 2030.
Zmanjšanje prodaje antimikrobov za rejne živali in v akvakulturi za 50 % do leta 2030.
Zmanjšanje izgube hranil za vsaj 50 % ob hkratnem zagotavljanju, da se rodovitnost tal ne bo poslabšala. Tako se bo uporaba gnojil zmanjšala za vsaj 20 % do leta 2030.
Strateški načrti SKP uvajajo okrepljena pogojevanja, okoljske sheme, službe kmetijskega svetovanja ter kmetijsko-okoljske in podnebne ukrepe kot tudi naložbe za uresničevanje ciljev zelenega dogovora, zlasti tistih, ki izhajajo iz strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ter za izpolnitev specifičnih podnebnih in okoljskih ciljev SKP.
Specifični cilji SKP
Specifični cilji 4Prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji
Specifični cilji 5Spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak
Specifični cilji 6Prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine
Specifični cilji 9Izboljšanje dobrobiti živali in obravnava antimikrobične odpornosti
Ukrepi v okviru strateških načrtov SKP
Ukrepi držav EU, podrobno opisani v strateških načrtih SKP, zajemajo različna področja okolja, podnebnih sprememb in ukrepov za dobrobit živali, in sicer:
a. Blažitev podnebnih sprememb – vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov iz kmetijskih praks ter vzdrževanjem obstoječih skladišč ogljika in povečanjem sekvestracije ogljika
b. Blažitev podnebnih sprememb – vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov iz kmetijskih praks ter vzdrževanjem obstoječih skladišč ogljika in povečanjem sekvestracije ogljika
c. Varstvo ali izboljšanje kakovosti vode – in zmanjšanje pritiska na vodne vire
d. Preprečevanje degradacije tal – obnova tal, izboljšanje rodovitnosti tal in upravljanje hranil v njih
e. Varstvo biotske raznovrstnosti – ohranjanje ali obnavljanje habitatov ali vrst, vključno z ohranjanjem in ustvarjanjem krajinskih značilnosti ali neproizvodnih površin
f. Ukrepi za trajnostno in zmanjšano uporabo pesticidov
g. Ukrepi za izboljšanje dobrobiti živali – ali obravnava antimikrobične odpornosti
Strateški načrti SKP držav EU združujejo širok nabor ciljno usmerjenih intervencij, da bi upoštevali njihove posebne potrebe in dosegli oprijemljive rezultate v zvezi s cilji na ravni EU in hkrati prispevali k zelenemu dogovoru.
Načrti morajo prispevati k zakonodaji in zavezam EU v zvezi s podnebjem in okoljem ter biti skladni z njimi, vključno s tistimi iz strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost.
Primeri kmetijskih praks
Informacije o kmetijskih praksah, ki bi jih okoljske sheme lahko podprle, kmetom, upraviteljem, znanstvenikom, deležnikom in javnosti omogočajo, da se bolje seznanijo z okoljskimi shemami in si izmenjujejo izkušnje. Ta seznam je bil pripravljen po temeljiti razpravi s strokovnjaki.
Naslednje prakse ustrezajo ukrepom v okviru strateških načrtov SKP, ki zajemajo zgoraj navedena področja okolja, podnebnih sprememb in dobrobiti živali.
Prakse, vzpostavljene v instrumentih politike EU
- Prakse ekološkega kmetovanja, kot so opredeljene v Uredbi (EU) 2018/848 (b, c, d, f, g)
- Preusmeritev v ekološko kmetovanje (b, c, d, f, g)
- Ohranjanje ekološkega kmetovanja (b, c, d, f, g)
- Postopki integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, kot so opredeljene v direktivi o trajnostni rabi (b, c, d, e, f) in vključujejo:
- Varovalne pasove s praksami upravljanja in brez pesticidov (c, e, f)
- Mehansko zatiranje plevela (c, e, f)
- Večjo uporabo odpornih sort poljščin in vrst, odpornih proti škodljivcem (b)
- Zemljišče v prahi s sestavo vrst za namene biotske raznovrstnosti (c, e, f)
Druge prakse
- Kolobarjenje s stročnicami (a, b, d, f)
- Mešana setev – večkratna setev (b, d, e, f)
- Pokrovni posevek med drevoredi trajnih nasadov – sadovnjaki, vinogradi, oljke – nad pogojenostjo (a, c, d, e, f)
- Zimska talna odeja in dosevki, ki presegajo standard pogojenosti (a, b, c, d)
- Živinorejski sistem nizke intenzivnosti s krmo, ki temelji na travi (a, c, d, g)
- Uporaba kmetijskih rastlin/sort, ki so odpornejše na podnebne spremembe (b, c, e, f)
- Mešane vrste/raznovrstna ruša ali trajna travinja za namene biotske raznovrstnosti (opraševanje, ptice, surovine za divjad) (c, d, e, f)
- Izboljšano gojenje riža za zmanjšanje emisij metana (npr. izmenične mokre in suhe tehnike) (a)
- Prakse in standardi, kot so določeni v pravilih ekološkega kmetovanja (b, c, d, f)
- Načrti krmljenja: ustreznost in dostop do krme in vode, analize kakovosti krme in vode (npr. mikotoksinov), optimizirane strategije krmljenja (g)
- Prijazni pogoji bivanja: povečan razpoložljivi prostor na žival, izboljšana talna površina (npr. slama za steljo, ki se zagotavlja dnevno), prosta prasitev, zagotavljanje obogatenega okolja (npr. za ritje prašičev, sedenje, materiale za grajenje gnezd itd.), senčenje/pršenje/ventilacija za obvladovanje vročinskega stresa (b, g)
- Prakse in standardi, kot so določeni v pravilih ekološkega kmetovanja (g)
- Prakse, ki povečujejo krepkost, plodnost, življenjsko dobo in prilagodljivost živali, npr. življenjsko dobo krav molznic, reja živali z nižjimi emisijami, spodbujanje genske raznovrstnosti in odpornosti (a, b, g)
- Preprečevanje in nadzor bolezni živali: splošni načrt za zmanjšanje tveganja okužb, ki zahtevajo antimikrobike, in pokrivanje vseh ustreznih živinorejskih praks, npr. cepljenje in zdravljenje, večja biološka zaščita, uporaba krmnih dodatkov itd. (g)
- Zagotavljanje dostopa do pašnikov in podaljšanje pašne sezone za pašne živali (a, b, g)
- Zagotavljanje in upravljanje rednega dostopa do površin na prostem (g)
- Vzpostavitev in ohranjanje krajinskih značilnosti, ki presegajo standard pogojenosti (a, c, d, e)
- Načrt upravljanja in zmanjšanja stroškov krajinskih značilnosti (e, f)
- Vzpostavitev in vzdrževanje gozdno-pašnih sistemov z visoko biotsko raznovrstnostjo
- Zemljišče v prahi s sestavo vrst za namene biotske raznovrstnosti (opraševanje, ptice, surovine za divjad itd.)
- Pastirstvo na odprtih površinah in med trajnimi nasadi, selitveno in skupno pašo (b, d, e, f, g)
- Ustvarjanje in povečanje polnaravnih habitatov (a, b, c, d, e, f, g)
- Zmanjšanje uporabe gnojil, nizkointenzivno upravljanje s poljščinami (a, b, c, d, e, f, g)
- Ohranitveno kmetijstvo (a, d)
- Ponovno mokrenje mokrišč/šotišč, paludikultura (a, c, d, e)
- Najnižja gladina podtalnice pozimi (a, c, d)
- Ustrezno ravnanje z ostanki, tj. zakopavanje kmetijskih ostankov, sajenje ostankov (a, c, d)
- Vzpostavitev in ohranjanje krajinskih značilnosti trajnega travinja (a, c, d, e)
- Obsežna uporaba trajnega travinja (a, c, d)
- Načrt upravljanja hranil, uporaba inovativnih pristopov za zmanjšanje sproščanja hranil, optimalna vrednost pH za absorpcijo hranil, krožno kmetijstvo (a, c, d, f)
- Precizno poljedelstvo za zmanjšanje vložkov (gnojil, vode, fitofarmacevtskih sredstev) (e, f)
- Izboljšanje učinkovitosti namakanja (b)
- Izvajanje ukrepov, povezanih z nitrati, ki presegajo obveznosti v zvezi s pogojenostjo (c, d, e,)
- Ukrepi za zmanjšanje in preprečevanje onesnaževanja vode, zraka in tal s presežnimi hranili, kot je vzorčenje tal, če to ni že obvezno, ustvarjanje hranilnih pasti (c, d, e,)
- Upravljanje povpraševanja potrebe posevkov po vodi (preklop na poljščine, ki porabijo manj vode, spreminjanje datumov sajenja, optimizirani urniki namakanja) (b)
- Pasovi za preprečevanje erozije in protivetrni pasovi (b, d, e,)
- Vzpostavitev ali vzdrževanje teras in setev v pasovih (b, d, e,)
- Krmni dodatki za zmanjšanje emisij iz črevesne fermentacije (a)
- Izboljšano ravnanje z gnojem in skladiščenje gnoja (a)
Pravna podlaga
Uredba (EU) 2018/848 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007.
