Preskoči na glavno vsebino
Logotip Evropske komisije
Kmetijstvo in razvoj podeželja

Finančni instrumenti bodo imeli ključno vlogo pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme

  • Novice
  • 16. november 2020
  • Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja
  • Predviden čas branja: 3 min

Finančni instrumenti, ki so na voljo v okviru skupne kmetijske politike (SKP), imajo velik potencial za prispevanje k doseganju ciljev zelenega dogovora, natančneje strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost. Kljub temu so finančne potrebe kmetijstva in agroživilskega sektorja še vedno velike. To so med ključnimi temami, o katerih se je danes, 16. novembra 2020, razpravljalo na šesti letni konferenci EU o finančnih instrumentih EKSRP za kmetijstvo in razvoj podeželja.

Uporaba sredstev iz finančnih instrumentov Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), vključno s posojili, jamstvi in različnimi finančnimi shemami, kmetom in agroživilskemu sektorju zagotavlja boljše možnosti financiranja, kot so nizke obrestne mere in ugodni posojilni pogoji. Prihodnji predlogi SKP vključujejo instrumente, ki se lahko uporabijo za financiranje samostojnega obratnega kapitala, naložb in kapitalskih rabatov ter zagotavljajo kombinacije z nepovratnimi sredstvi in subvencioniranimi obrestnimi merami. Znatno lahko pomagajo pri doseganju našega cilja zelenega dogovora, na primer s podpiranjem zelenih naložb in naložb za prihranek stroškov.

Komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Janusz Wojciechoswki je ob otvoritvi šeste letne konference EU dejal:

Skupna kmetijska politika bo ključna za vodenje zelenega prehoda v kmetijstvu. Prihodnja SKP, o kateri trenutno potekajo pogajanja s sozakonodajalcema, mora biti ambiciozna in nuditi prava orodja za spodbujanje trajnostnih kmetijskih praks. Vendar to ne bo zadostovalo, če kmetje na primer ne bodo imeli sredstev za naložbe v zelene tehnologije. Zato smo v okviru prihodnje SKP povečali privlačnost finančnih instrumentov z možnostmi njihove uporabe v okviru vseh ustreznih strateških ciljev. Sodelujemo in bomo še naprej sodelovali z EIB in državami članicami, da bi našim kmetom in podeželskim podjetjem zagotovili najboljši možni dostop do financiranja ter jim pomagali pri prehodu na bolj trajnostne prehranske sisteme.

Podpredsednik EIB Christian Kettel Thomsen je dejal:

EIB ima kot podnebna banka EU ključno vlogo pri podpiranju agende zelenega prehoda Evropske unije. Kmetijstvo in biogospodarstvo sta prednostni nalogi EIB in sta pomembni za obravnavanje številnih političnih tem, kot so varstvo podnebja in okolja, podpora malim in srednjim podjetjem ter socialno in gospodarsko povezovanje po vsej Uniji. Hkrati moramo zagotoviti oskrbo z zdravo in trajnostno hrano ter biomateriali. Teh izzivov ne bo mogoče premagati samo z javnim financiranjem, zato menimo, da imajo finančni instrumenti ključno vlogo pri mobilizaciji več virov in strokovnega znanja tudi iz zasebnega sektorja, kar naj bi omogočilo učinkovitejšo in uspešnejšo uporabo omejenih javnih sredstev.

Od leta 2016 je bil dosežen znaten napredek pri uporabi finančnih instrumentov EKSRP. Doslej je 11 držav članic* načrtovalo skupno 614 milijonov EUR sredstev EKSRP za finančne instrumente v 32 programih razvoja podeželja. Podpisanih sporazumov o financiranju med organi upravljanja EKSRP in upravljavci skladov je 26. Doslej je bilo skupno 178 milijonov EUR sredstev EKSRP razdeljenih v obliki posojil ali jamstev, kar je pritegnilo dodatnih 398 milijonov EUR dodatnega financiranja (nacionalnega in zasebnega).

* Seznam držav članic s programiranimi sredstvi za finančne instrumente: Bolgarija, Hrvaška, Estonija, Francija, Nemčija, Grčija, Italija, Poljska, Portugalska, Romunija, Španija.

Več informacij

Šesta letna konferenca EU o finančnih instrumentih EKSRP za kmetijstvo in razvoj podeželja v obdobju 2014–2020

Finančni instrumenti EKSRP

Povezane povezave

Prihodnost skupne kmetijske politike

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja

Datum objave
16. november 2020
Avtor
Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja