Krmne beljakovine: pregled proizvodnje EU in možnosti za diverzifikacijo virov

Evropska komisija je danes objavila najnovejše napovedi o proizvodnji, trgovini in domači uporabi širokega nabora virov krmnih beljakovin v EU. Glede na to, da je EU za nekatere krmne beljakovine še vedno odvisna od uvoza, Komisija objavlja tudi študijo o priložnostih in omejitvah za diverzifikacijo virov beljakovin. Zdi se, da je izbira krmnih beljakovin za živinorejo še vedno odvisna od več dejavnikov, pri čemer je glavni dejavnik konkurenčnost. Dobičkonosnost in močne vrednostne verige ostajajo osrednjega pomena za razvoj proizvodnje beljakovin v EU. Zmanjšanje odvisnosti od uvoza krme lahko prispeva k strateški avtonomiji EU ter zagotovi odpornejši in bolj avtonomen prehranski sistem EU, hkrati pa izboljša trajnostnost.

Na podlagi razpoložljivih podatkov za obdobje 2023/24 se predpostavlja, da bo povpraševanje po krmi ostalo stabilno pri 71 milijonih ton surovih beljakovin v primerjavi s prejšnjim tržnim letom. Samozadostnost EU za vse vire beljakovin naj bi znašala 75 %. EU še vedno v celoti zadostuje za voluminozno krmo in je še vedno glavni vir krmnih beljakovin, ki predstavljajo 41 % celotne uporabe krme v EU. Delež vseh oljnih mok predstavlja 27 % skupne uporabe krmnih beljakovin v EU, delež žit pa 21 %. Vendar EU za moko iz oljnic proizvede le 27 % tistega, kar potrebuje za prehrano svojega živinorejskega sektorja.

Odvisnost EU od uvoza beljakovinskih proizvodov je povezana predvsem s pedoklimatskimi in strukturnimi razlogi, kot so povprečna velikost kmetijskih gospodarstev, razpoložljiva zemljišča na celini, konkurenčnost različnih kmetijskih rastlin ter na splošno manj ugodna tla in podnebje za posebne proizvode, kot je soja. Komisija je svojo namero, da podpre proizvodnjo rastlinskih beljakovin, že izrazila v sporočilu o zagotavljanju prehranske varnosti in krepitvi odpornosti prehranskih sistemov, objavljenem marca 2022.

Opaziti je mogoče določen napredek. Proizvodnja z beljakovinami bogatih rastlin (oljnic in suhih stročnic) v EU naj bi v obdobju 2023–2024 znašala 7,2 milijona ton surovih beljakovin, kar pomeni znatno 28-odstotno rast v zadnjih 15 letih.

Priporočila, predstavljena v poročilu Komisije iz leta 2018 o razvoju rastlinskih beljakovin v EU,  so privedla do konkretnih podpornih ukrepov, ki se izvajajo v sedanji skupni kmetijski politiki (SKP). Vezana dohodkovna podpora za stročnice in stročnice je vključena v 20 strateških načrtov SKP. Podprto območje naj bi se s 4,2 milijona hektarjev v letu 2022 povečalo na 6,4 milijona hektarjev v letu 2023 in nato na skoraj 7,1 milijona hektarjev v letu 2027. Poleg tega ekosheme, predvidene v 20 strateških načrtih SKP, posredno podpirajo tudi proizvodnjo stročnic.

Komisija vlaga tudi v raziskave in inovacije na področju beljakovinskih rastlin in sistemov krmljenja v okviru programa Obzorje Evropa in evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijstva, da bi sistemi živinoreje postali bolj trajnostni, odporni in krožni. Vendar je pomembno preučiti, ali bi bilo mogoče na ravni EU in nacionalni ravni storiti več za podporo gospodarskim odločitvam kmetov v zvezi s proizvodnjo beljakovin v EU.

Diverzifikacija virov beljakovinske krme

Študija, ki jo je danes objavila Komisija in izvedel zunanji raziskovalni konzorcij, zagotavlja celovito analizo dejavnikov, ki usmerjajo odločitve kmetov in drugih akterjev v verigi, ter možnosti, ki bi jih bilo mogoče uvesti za podporo proizvodnji beljakovinske krme v EU. Strategije krmljenja odražajo raznolikost sektorjev kmetijskih rastlin in živinoreje v EU. Po vsej EU so predvsem posledica gospodarskih razlogov, kot je cena poljščin, pridelanih v EU, v primerjavi z uvoženimi poljščinami. Na kmete vplivajo tudi pogodbeni dogovori, močne dobavne verige, zakonodajne zahteve, povezane s posebnimi vrstami kmetovanja, kot je ekološko kmetovanje, in dolgoletne prakse, ki jih poznajo. 

Obstaja tudi vprašanje razpoložljivosti, saj so za povečanje diverzifikacije proizvodnje v EU potrebna razpoložljiva kmetijska zemljišča, primerna za potrebne pridelke. Študija kaže, da bi nadomestitev 50 % uvoza sojinih zrn pomenila zamenjavo 6,6 milijona hektarjev drugih pridelkov. 

Srednje- in dolgoročno so lahko možnosti za zmanjšanje odvisnosti od uvoza le kombinacija različnih vzvodov in alternativ, ki morajo biti konkurenčne, na voljo v daljšem obdobju, izpolnjevati prehranske potrebe živali in imeti razumno ceno.  Med različnimi predlaganimi ukrepi so v študiji navedeni zlasti povečanje deleža beljakovin, pridobljenih iz trave, v prehrani prežvekovalcev, podpora javnim in zasebnim raziskavam za izbiro učinkovitejših sort za izboljšanje donosa in boljšo uporabo hranilne vrednosti surovin ter financiranje usposabljanja kmetov. 

Na ravni politike EU študija priporoča začasno povečanje vezane dohodkovne podpore v okviru SKP za gojenje rastlinskih beljakovin v skladu s pravili STO. Omenja tudi, da bi lahko operativni programi SKP in skladi za razvoj podeželja dodatno podprli kmete in vrednostne verige pri naložbah v alternative.  Za dopolnitev tega na ravni EU je potrebno ukrepanje na nacionalni ravni. V skladu s študijo bi lahko države članice v svoje strateške načrte SKP sistematično vključevale ukrepe za podporo gojenju rastlinskih beljakovin, pa tudi vzpostavile nacionalne načrte za beljakovine.