Izredni tržni ukrepi EU krepijo odpornost kmetijskega sektorja med krizami

Evropska komisija je danes objavila poročilo o uporabi kriznih ukrepov, sprejetih v podporo agroživilskemu sektorju EU od 1. januarja 2014 do konca leta 2023. Iz poročila je razvidno, da nabor pravnih orodij za izredne ukrepe skupne ureditve trgov (SUT), ki je bil nadalje razvit z zadnjo reformo skupne kmetijske politike (SKP), zagotavlja prožnost za reševanje različnih vrst kriz. Sprejeti ukrepi so se na splošno izkazali za učinkovite pri pomoči kmetom in proizvajalcem v EU pri obvladovanju posledic kriz.

Kmetijska proizvodnja je sama po sebi tvegana, saj je odvisna od naravnih virov in podnebnih razmer, nanjo pa vpliva razvoj trga. Neugodne vremenske razmere, velika tržna neravnovesja ali širjenje bolezni živali in škodljivih organizmov rastlin lahko privedejo do neuspešnega spravila pridelka in drugih resnih motenj na trgu. Med krizami na trgu bodo morda potrebni posebni in izredni javni ukrepi, da se prepreči ali ublaži znatna škoda za proizvajalce in motnje v verigi preskrbe s hrano.

Kmetijski sektor EU se je v zadnjem desetletju soočal s številnimi krizami, vključno s posledicami pandemije COVID-19, vojno v Ukrajini, boleznimi živali, znatnimi motnjami na trgu in ekstremnimi vremenskimi pojavi. Te so vplivale na skoraj vse kmetijske sektorje po vsej EU. Takšni dogodki so pogosto večdimenzionalni in nepredvidljivi ter zato zahtevajo ad hoc in ciljno usmerjene odzive.

Komisija je bila vedno pripravljena pomagati kmetom EU v stiski v okviru svojih pravnih orodij, ki sta jih določila sozakonodajalca. Evropska komisija je od 1. januarja 2014 do konca leta 2023 sprejela 63 izrednih ukrepov za podporo kmetom in proizvajalcem, ki so jih prizadeli izguba proizvodnje, znižanje cen, višji proizvodni stroški ali motnje v dobavni verigi. Ti ukrepi so kmetijskemu sektorju EU namenili več kot 2,5 milijarde evrov sredstev EU in pokazali stalno solidarnost EU z njenimi kmeti.

Ti ukrepi so med drugim vključevali:

• Več kot 500 milijonov evrov, razdeljenih med letoma 2014 in 2018 proizvajalcem svežega sadja in zelenjave v EU, na katere vpliva ruska prepoved uvoza v EU
• Dva svežnja podpore v letih 2015 in 2016 v skupni vrednosti več kot 800 milijonov evrov, vključno z vzpostavitvijo sheme EU za zmanjšanje proizvodnje mleka, za stabilizacijo trga mleka in mlečnih izdelkov ter podporo dohodkom kmetov pri premagovanju motenj na trgu 
• Približno 450 milijonov evrov za posebne ukrepe, ki podpirajo vinski sektor in proizvajalcem omogočajo uporabo krizne destilacije, med drugim za spopadanje s posledicami pandemije COVID-19, trgovinskimi sankcijami in novejšimi tržnimi neravnovesji
• Sveženj podpore v višini 500 milijonov evrov marca 2022 za podporo proizvajalcem, ki so jih resne posledice vojne v Ukrajini najbolj prizadele
• 156 milijonov evrov za kmete v Bolgariji, na Madžarskem, Poljskem, v Romuniji in na Slovaškem, ki jih je večji uvoz žit in oljnic iz Ukrajine najbolj prizadel
• Finančno nadomestilo za kmete, na katere vplivajo sanitarni nadzor in preventivni ukrepi za boj proti izbruhom aviarne influence
• 330 milijonov evrov julija 2023 za kmete EU iz 22 držav, ki se soočajo s posebnimi težavami v različnih kmetijskih sektorjih, kot so višji proizvodni stroški in vplivi ekstremnih vremenskih pojavov

Izredni ukrepi so bili uporabljeni predvsem za pomoč kmetom v zvezi s škodo, ki so jo utrpeli zaradi motenj na trgu ali težav z zdravjem živali ali rastlin. Kmetom so pomagale tudi pri obravnavanju negativnih učinkov ekstremnih neugodnih vremenskih dogodkov na njihove gospodarske donose. V poročilu je poudarjeno tudi, da so izredni ukrepi sicer jasen dokaz solidarnosti EU, vendar njihova uporaba kmetom ne bi smela preprečiti, da bi obvladovali lastna tveganja, na primer z uporabo trajnostnih kmetijskih praks in praks živinoreje, ter sprejeli ustrezna orodja in strategije za obvladovanje tveganj.

Ozadje

Uredba (EU) št. 1308/2013 vzpostavlja skupno ureditev trgov (SUT) za kmetijske proizvode in je okvir za tržne ukrepe, določene v okviru skupne kmetijske politike.

Uredba o SUT v členih 219 do 222 določa izredne ukrepe, ki jih je treba sprejeti, kadar pride do krize ali grožnje krize in je potreben poseben odziv, da se preprečijo motnje na trgu in/ali ublažijo njihove posledice. Te določbe Komisiji omogočajo, da hitro sprejme sorazmerne ukrepe in ukrepe za odziv na motnje na trgu (člen 219); ukrepi za obravnavanje vplivov sanitarnih ukrepov, sprejetih za preprečevanje širjenja bolezni živali in škodljivih organizmov rastlin, na trg in/ali obravnavanje izgube zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za javno zdravje, zdravje živali ali rastlin (člen 220); ter ukrepi za reševanje posebnih težav, da se prepreči poslabšanje tržnih razmer (člen 221). Omogočajo tudi sporazume in odločitve kmetov, njihovih združenj, priznanih organizacij proizvajalcev in priznanih medpanožnih organizacij v primeru velikih neravnovesij na trgih (člen 222).

V okviru sedanje SKP, ki velja od 1. januarja 2023, se za financiranje teh izrednih ukrepov vzpostavi kmetijska rezerva z letno dodelitvijo vsaj 450 milijonov EUR. Kot del veljavnih pravnih določb mora Komisija vsaka tri leta poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi kriznih ukrepov, sprejetih na podlagi členov 219 do 222.

Današnje poročilo je prvo poročilo, ki izpolnjuje to obveznost poročanja, uvedeno z zadnjo reformo SKP. V njem je predstavljena uporaba teh ukrepov od leta 2014 do konca leta 2023.

Povezane povezave

Poročilo o uporabi kriznih ukrepov, sprejetih v skladu s členi 219 do 222 uredbe o SUT

Izredni ukrepi