Evropska komisija je danes odobrila strateške načrte SKP Nemčije, Grčije in Litve. Nova skupna kmetijska politika (SKP), ki naj bi se začela izvajati 1. januarja 2023, naj bi oblikovala prehod na trajnosten, odporen in sodoben evropski kmetijski sektor. V okviru reformirane politike bo financiranje pravičneje porazdeljeno med kmetije, s poudarkom na malih in srednjih kmetijah ter mladih kmetih. Poleg tega bo kmetom zagotovljena podpora za uvajanje inovacij, od preciznega kmetovanja do agroekoloških proizvodnih metod. S podpiranjem konkretnih ukrepov na teh in drugih področjih je lahko nova SKP temelj za prehransko varnost in kmetijske skupnosti v Evropski uniji.
Nova SKP vključuje učinkovitejši in uspešnejši način dela. Države EU bodo izvajale nacionalne strateške načrte SKP, pri čemer bodo združevale financiranje dohodkovne podpore, razvoja podeželja in sektorskih programov. Pri oblikovanju svojega strateškega načrta SKP je vsaka država članica izbirala med širokim naborom intervencij na ravni EU ter jih prilagajala in usmerjala tako, da so ustrezale njenim posebnim potrebam in lokalnim razmeram. Komisija je ocenjevala, ali je vsak načrt usmerjen k desetim ključnim ciljem SKP, ki se nanašajo na skupne okoljske, socialne in gospodarske izzive. Načrti morajo biti v skladu z zakonodajo EU in bi morali prispevati tudi k podnebnim in okoljskim ciljem EU, kot so določeni v strategiji Komisije „od vil do vilic“ in strategiji za biotsko raznovrstnost.
SKP bo v obdobju 2023–2027 prejela 270 milijard evrov sredstev EU. Danes odobreni trije načrti predstavljajo skupni proračun EU v višini 47,8 milijarde evrov, od tega 30,5 milijarde evrov za Nemčijo, 13,4 milijarde evrov za Grčijo in 3,9 milijarde evrov za Litvo. Od skupnega proračuna EU teh treh držav bo več kot 14 milijard evrov namenjenih okoljskim in podnebnim ciljem ter ekoshemam, 1,6 milijarde evrov pa mladim kmetom.
Nemčija se v svojem načrtu osredotoča na varstvo podnebja in okolja ob hkratnem zagotavljanju konkurenčnosti in odpornosti kmetij in podeželskih območij. Ekološko kmetovanje je posebej podprto s skoraj 2,4 milijarde evrov, približno 30 % kmetijskih zemljišč pa bo imelo koristi od praks, ki zmanjšujejo emisije ali ohranjajo/izboljšujejo shranjevanje ogljika, izboljšujejo kakovost tal ali izboljšujejo kakovost vode. 280 000 kmetov in deležnikov na podeželju bo imelo koristi od usposabljanja, svetovanja in drugih dejavnosti prenosa znanja, da bi povečali svojo okoljsko in podnebno uspešnost. Uporaba shem kmetijskega zavarovanja zaradi suše in drugih neugodnih vremenskih dogodkov se bo spodbujala s posebnim financiranjem. Pričakuje se tudi, da bo načrt SKP pomagal ustvariti več kot 20 000 novih delovnih mest in podprl 40 000 podeželskih podjetij.
Načrt Grčije bo izboljšal sposobnost preživetja malih in srednjih kmetijskih gospodarstev, ki so hrbtenica grškega kmetijstva. To bo doseženo s ciljno usmerjeno dohodkovno podporo in dodatnim prerazporeditvenim plačilom. Za reševanje izziva generacijske pomladitve bo več kot 65 000 mladih kmetov (mlajših od 40 let) prejelo posebno podporo za vzpostavitev njihove poslovne dejavnosti. Prejeli bodo tudi dodatno dohodkovno podporo, da se zagotovi ustrezen dohodek ter olajša dostop do posojil in zemljišč. Poleg tega naj bi podpora SKP ustvarila več kot 70 000 novih delovnih mest na podeželskih območjih. Cilj grškega načrta je tudi zmanjšati okoljski odtis kmetijstva in učinkoviteje upravljati naravne vire. Približno 1,4 milijarde evrov podpore SKP bo namenjene podvojitvi vseh kmetijskih zemljišč, namenjenih ekološkemu kmetovanju, do konca programskega obdobja.
Litva v svojem načrtu močno poudarja pravične dohodke kmetov. Približno 3 milijarde evrov je dodeljenih za dohodkovno podporo s prerazporeditvenim plačilom za male in srednje kmetije ter vezano podporo za več sektorjev. Litva je ena redkih držav, kjer delež mladih kmetov narašča. V litovskem načrtu so vložena sredstva za zagotovitev, da bo sektor ostal privlačen. Za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva bo podprtih več kot 4 600 mladih kmetov, ki bodo nato prejeli dodatno pomoč. Nagrajene bodo tudi trajnostne kmetijske prakse. Na primer, površina, namenjena ekološkemu kmetovanju, se bo do leta 2028 povečala vsaj za polovico in bo zajemala 13 % kmetijskih zemljišč v državi.
Več informacij o posameznih načrtih in razčlenitev njihovega proračuna SKP je na voljo v „preglednih“ dokumentih.
Ozadje
Evropska komisija je leta 2018 predstavila predlog reforme skupne kmetijske politike (SKP), ki uvaja nov način dela za posodobitev kmetijske politike EU. Po obsežnih pogajanjih med Evropskim parlamentom, Svetom EU in Evropsko komisijo je bil dosežen dogovor, nova SKP pa je bila uradno sprejeta 2. decembra 2021.
Sozakonodajalca sta določila, da morajo države članice svoj strateški načrt SKP predložiti do 1. januarja 2022. Komisija je po prejemu načrtov do 25. maja 2022 vsem državam članicam poslala dopise s pripombami. Objavljeni so bili na spletišču Europa skupaj z odzivi vseh držav članic v skladu z načelom preglednosti. Nato se je nadaljeval strukturiran dialog med službami Komisije in nacionalnimi organi, da bi se rešila preostala vprašanja in dokončali revidirani načrti SKP.
Nemčija, Grčija in Litva so svoje prve predloge strateških načrtov SKP predložile 21. februarja 2022, 30. decembra 2021 oziroma 5. januarja 2022 po posvetovanju z deležniki. Nato so 14. oktobra za Nemčijo, 17. oktobra za Grčijo in 20. oktobra za Litvo poslali pregledane predloge, v katerih so obravnavali pripombe Komisije.
Da bi bil vsak načrt odobren, mora biti popoln in združljiv z zakonodajo ter dovolj ambiciozen za doseganje ciljev SKP ter okoljskih in podnebnih zavez EU.
Za več informacij
Na kratko: vpogled v strateške načrte SKP Nemčije, Grčije in Litve
- Datum objave
- 21. november 2022
- Avtor
- Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja
- Lokacija
- Bruselj
