Izvajanje programov IPARD III in širše pobude

Vsaka država, ki prejema finančno pomoč instrumenta IPARD, mora vzpostaviti odbor za spremljanje IPARD III.

Odbor za spremljanje ima uravnoteženo sestavo predstavnikov ustreznih nacionalnih organov in drugih deležnikov, vključno z gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi partnerji ter civilno družbo.

Glavne naloge odbora za spremljanje IPARD III:

• pregleda uspešnost, učinkovitost, kakovost, koordinacijo in usklajenost izvajanja programa;
• preuči napredek pri doseganju ciljev programa.

Mreža EU za skupno kmetijsko politiko

Mreža EU za skupno kmetijsko politiko (SKP) je forum, v okviru katerega si lahko nacionalne mreže SKP, organizacije, uprave, raziskovalci, podjetniki in strokovnjaki, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in podeželskih območij, izmenjujejo znanje in informacije (npr. prek vzajemnega učenja, izmenjav zamisli, znanja in najboljših praks). Mreža podpira:

• oblikovanje in izvajanje strateških načrtov SKP,
• izmenjavo inovacij in znanja, tudi v okviru evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijstva,
• izboljšanje znanj in spretnosti,
• krepitev pristopov sistemov znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS) ter
• ocenjevanje in spremljanje SKP.

IPARD v okviri ukrepa „tehnična pomoč“ spodbuja oblikovanje dejavnosti, podobnih nacionalnim mrežam za razvoj podeželja v državah kandidatkah.

Podeželske mreže za lokalne pobude LEADER

Podeželske mreže za razvoj podeželja imajo pomembno vlogo pri spodbujanju in izvajanju pobud LEADER, ki jih podpira istrument IPARD. Glavni cilj pobude LEADER, integriranega orodja za teritorialni razvoj, je združiti različne zasebne in javne deležnike iz različnih sektorjev in jih povezati v lokalne akcijske skupine. Te skupine oblikujejo strategije lokalnega razvoja z namenom izboljšanja razvoja skupnosti, krepitve socialnega kapitala in prispevka h gospodarskemu, družbenemu, kulturnemu in okoljskemu napredku lokalnih podeželskih območij.

Na seznamu lokalnih akcijskih skupin EU so na voljo kontaktni podatki in primeri uspešnih razvojnih pobud LEADER v EU.

Prispevek instrumenta IPARD k evropskemu zelenemu dogovoru

Države upravičenke so se zavezale, da si bodo prizadevale za preoblikovanje kmetijskega sektorja (zeleni in digitalni prehod), da bi čim bolj zmanjšale njegov negativni vpliv na okolje in podnebje ter zaščitile cenovno dostopno in zdravo hrano za državljane in izvozne trge. Programi instrumenta predpristopne pomoči za razvoj podeželja (IPARD) bodo državam upravičenkam pomagali pri doseganju teh ciljev.

V pravnem okviru IPA III je trajnostnost navedena kot eno od ključnih načel. To se odraža tudi v ciljih pomoči za razvoj podeželja v okviru IPA, ki vključujejo:

• potrebo po izboljšanju trajnosti proizvodnje na kmetijah in s tem zagotavljanje boljšega odziva na družbene zahteve po varni, raznovrstni in trajnostni hrani,
• blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, spodbujanje trajnostnega upravljanja naravnih virov in prispevanje k varstvu okolja.

Okvir IPARD III predvideva številne ukrepe kot odgovor na te cilje ter na splošne cilje iz zelenega dogovora in zelene agende za Zahodni Balkan.

Med ukrepi instrumenta IPARD III se dva v celoti nanašata na zaščito in izboljšanje okolja ter na blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje:

• kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi in ukrepi za ekološko kmetovanje,
• ukrepi za vzpostavitev in varstvo gozdov.

V okviru teh ukrepov prejemniki sprejmejo ukrepe, ki presegajo pravne obveznosti in kot takšni omogočajo dodano vrednost za okolje in podnebje.

Naložbeni ukrepi IPARD III zagotavljajo velik potencial za spodbujanje zelenega prehoda. V okviru teh ukrepov se lahko podpora dodeli za naložbe v osnovna sredstva:

• ki so usklajena s standardi EU (okolje, dobrobit živali, varnost hrane),
• za izboljšanje splošne učinkovitosti kmetijskih gospodarstev;
• ki zagotavljajo infrastrukturo za boljše ravnanje z odpadki in razvoj podeželja,
• za naložbe v energijo iz obnovljivih virov in krožno gospodarstvo.

Zeleni dogovor in dopolnilna zelena agenda za Zahodni Balkan še bolj jasno kažeta, da sta dolgoročna trajnostnost in konkurenčnost kmetijskega sektorja odvisni od ustreznega upoštevanja okoljskih in podnebnih vidikov, s katerimi se panoga spopada, kot so zbijanje tal, erozija, vsebnost organskih snovi, uhajanje hranil, uporaba kemičnih sredstev ter vplivi kmetijstva na biotsko raznovrstnost in krajino.