Instrument za predpristopno pomoč (IPA) vključuje podporo za programe instrumenta za predpristopno pomoč za razvoj podeželja (IPARD).
IPARD je usmerjen na podeželska območja in agroživilske sektorje držav v procesu pristopa k Evropski uniji (EU). Programi IPARD III zajemajo obdobje 2021–2027.
Ta pomoč za razvoj podeželja v okviru IPA III spodbuja tudi postopno uskladitev s pravili skupne kmetijske politike EU.
IPARD in predpristopna pomoč
Cilj instrumenta IPA III je podpreti države upravičenke pri sprejemanju in izvajanju političnih, institucionalnih, pravnih, upravnih, socialnih in gospodarskih reform, potrebnih za uskladitev z vrednotami EU ter postopno uskladitev s pravili, standardi, politikami in praksami EU. IPA III tako prispeva k stabilnosti, varnosti in blaginji teh držav s končnim ciljem njihovega članstva v EU.
Prednostne naloge in cilji IPA III so opredeljeni v programskem okviru IPA v petih tematskih sklopih, ki odražajo sklope pogajalskih poglavij. Tematski sklop 4 Konkurenčnost in vključujoča rast, katerega namen je prispevati h krepitvi gospodarskega in socialnega razvoja, vključuje kmetijstvo in razvoj podeželja.
EU z instrumentom IPARD državam upravičenkam zagotavlja konkretno finančno in tehnično pomoč, da bi z zvišanjem socialnih, okoljskih in gospodarskih standardov na podeželskih območjih dosegle uravnotežen teritorialni razvoj. Konkretno jim s tem instrumentom pomaga:
- okrepiti konkurenčnost in vzdržljivost agroživilskega sektorja z izgradnjo kmetijstva, ki je sposobno konkurirati tržnim silam,
- zagotavljati trajnostno upravljanje naravnih virov in
- povečati odpornost proti podnebnim spremembam.
Države, ki trenutno prejemajo podporo IPARD III, so: Albanija, Črna gora, Severna Makedonija, Srbija in Turčija.
Več informacij
Cilji programa IPARD
Pomoč IPA III (2021–2027) za razvoj podeželja bo prispevala k doseganju naslednjih ciljev:
- povečanje konkurenčnosti agroživilskega sektorja in njegova postopna uskladitev s standardi EU (veterinarskimi, prehranskimi in fitosanitarnimi) ter izboljšanje učinkovitosti in trajnostnosti kmetijske proizvodnje, da se izboljša odzivanje na družbene zahteve po varni, hranljivi in trajnostni hrani,
- spodbujanje razvoja podjetij, rasti in zaposlovanja na podeželskih območjih, izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi in pritegnitev mladih h kmetovanju,
- prispevanje k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, spodbujanje trajnostnega upravljanja naravnih virov in prispevanje k varstvu okolja,
- izboljšanje razvoja skupnosti in socialnega kapitala na podeželskih območjih ter vzpostavitev sodobne javne uprave za kmetijstvo in razvoj podeželja ob upoštevanju načel dobrega upravljanja.
Cilj IPA III in IPARD III je podpreti države upravičenke pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme. To je vse bolj pomembno za uskladitev s pravili EU o varnosti hrane in strategijo EU „od vil do vilic“, ki je v središču zelenega dogovora EU, s katerim naj bi prehranski sistemi postali pravični, zdravi in okolju prijazni.
IPA III in IPARD III bosta z gospodarskim in socialnim razvojem podeželskih območij prispevala tudi k zagotavljanju prehranske varnosti teh držav ter h krepitvi odpornosti na škodljive učinke podnebnih sprememb.
Podpora IPARD
Financiranje EU
Sredstva EU za programe IPARD III za obdobje 2021–2027 znašajo 990 milijonov evrov. Vendar bo skupni znesek za projekte, financirane v okviru instrumenta IPARD, višji, saj vsaka država upravičenka prispeva k skupni podpori IPARD z nacionalnimi prispevki (nacionalnimi javnimi sredstvi). Poleg tega morajo pri številnih ukrepih tudi prejemniki sredstev financirati del stroškov projektov.
Okvirna dodelitev sredstev IPARD III
Dodeljena sredstva EU za programe IPARD III so okvirno razdeljena med Albanijo, Črno goro, Severno Makedonijo, Srbijo in Turčijo, kot sledi:
| 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | 2027 | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Vse države | 90 | 99 | 113 | 153 | 170 | 180 | 185 | 990 |
| Albanija | 8 | 10 | 12 | 16 | 19 | 23 | 24 | 112 |
| Črna gora | 5 | 6 | 8 | 9 | 10 | 12 | 13 | 63 |
| Severna Makedonija | 7 | 8 | 12 | 15 | 17 |
18 |
20 | 97 |
| Srbija | 20 | 25 | 31 | 43 | 54 | 57 | 58 | 288 |
| Turčija | 50 | 50 | 30 | 75 | 75 | 75 | 75 | 430 |
Skupni zneski, dodeljeni posameznemu programu, so navedeni v nacionalnih programih IPARD.
Razpoložljivi ukrepi
Države upravičenke IPARD svoje financiranje povezujejo s konkretnimi ukrepi, navedenimi v njihovih programih IPARD III. Okvir EU za načrtovanje programov IPARD III določa 13 različnih ukrepov, ki so pojasnjeni v sektorskem sporazumu, sklenjenem med Evropsko komisijo in posamezno državo upravičenko IPARD.
Vsaka država izbere ukrepe, ki ustrezajo njenim specifičnim potrebam, opredeljenim v strategijah za razvoj podeželja in oceni potreb programa, ter prispevajo k ustreznim prednostnim nalogam programskega okvira IPA III. Rezultati se merijo glede na cilje in kazalnike.
Gre za naslednjih 13 ukrepov:
kmetijska gospodarstva podpira pri naložbah v stavbe ali tehnologije za povečanje učinkovitosti, konkurenčnosti in bolj trajnostne kmetijske proizvodnje.
kmetom pomaga pri skupnem soočanju s tržnimi izzivi in krepi njihovo pogajalsko moč v povezavi s proizvodnjo in trženjem, tudi na lokalnih trgih.
zagotavlja, da projekti v podjetjih za predelavo hrane izpolnjujejo varnostne in okoljske standarde EU.
spodbuja načine kmetovanja in proizvodne metode, ki izboljšujejo stanje okolja in naravnih virov ter blažijo učinek podnebnih sprememb in/ali pospešujejo prilagajanje nanje.
podpira lokalne akcijske skupine, ki zastopajo najrazličnejše večsektorske zasebne in javne partnerje, pri izvajanju njihovih strategij lokalnega razvoja od spodaj navzgor, kar prispeva h gospodarskim, socialnim, kulturnim in okoljskim izboljšavam na lokalnih območjih.
podpira gospodarski, socialni in teritorialni razvoj podeželskih območij z izgradnjo fizične infrastrukture, ki izboljšuje življenjski standard podeželskega prebivalstva in splošno privlačnost podeželskih območij.
je orodje za podeželska podjetja in družinska kmetijska gospodarstva, ki razvijajo nekmetijske dejavnosti ter pri tem ustvarjajo nova delovna mesta, diverzificirajo vire dohodka in obračajo trend odseljevanja s podeželja.
prispeva k izboljšanju poklicnih znanj in spretnosti ter kompetenc oseb, dejavnih v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju.
podpira usposabljanje, analize, spremljanje programov in krepitev zmogljivosti s ciljem vzpostavitve sodobne javne uprave za kmetijstvo in razvoj podeželja.
krepi svetovalne storitve, ki prispevajo k izboljšanju gospodarske in okoljske uspešnosti kmetijskih gospodarstev in podeželskih mikropodjetij.
spodbuja obnovo, vzdrževanje in krepitev gozdnih ekosistemov ter s tem prispeva k reševanju izziva podnebnih sprememb.
podpira rast in razvoj kmetijskih gospodarstev in kmetijsko-živilskih podjetij z ugodnimi posojilnimi pogoji in privabljanjem zasebnega kapitala.
povečuje učinkovitost, konkurenčnost in trajnostnost kmetijske proizvodnje s spodbujanjem širše in hitrejše uporabe razpoložljivih inovativnih rešitev in ukrepov.
Izvajanje
Da se sredstva IPARD lahko razdelijo državam upravičenkam, mora vsaka država Evropski komisiji v odobritev predložiti večletni program (program IPARD), ki zajema celotno obdobje izvajanja IPA III. Ko so programi sprejeti, jih upravljajo strukture, vzpostavljene v vsaki od držav upravičenk, ki morajo spoštovati standarde dobrega upravljanja sodobnih javnih uprav v skladu s sistemi upravljanja in nadzora.
V vsaki državi upravičenki programe upravljajo naslednji subjekti:
- upravljavska struktura, ki jo sestavljata urad za podporo nacionalnemu odredbodajalcu in računovodski organ;
- organ upravljanja IPARD in
- agencija IPARD.
Vsaka država upravičenka prispeva v proračun programa z nacionalnimi javnimi sredstvi, s prispevkom EU pa se sofinancirajo javna sredstva, ki se dejansko izplačajo prejemnikom.
Programi IPARD se izvajajo s posrednim upravljanjem. To pomeni, da Komisija izvajanje programov, ki jih financira EU, prenese na nacionalne organe. Da bi ti organi dobili pravico do upravljanja sredstev EU, morajo od Komisije najprej pridobiti akreditacijo za izvajanje financiranja. Komisija podeli akreditacijo le, če institucije nacionalnih organov dokažejo svojo zmogljivost za upravljanje sredstev EU v skladu z dobrim finančnim poslovodenjem EU, ki zagotavlja zaščito finančnih interesov EU.
Ta postopek zagotavlja izvajanje programov in prenos sredstev prejemnikom. Hkrati to prispeva k oblikovanju nacionalnih institucij in boljšemu upravljanju na področju razvoja podeželja, kar ustreza še enemu cilju IPARD: približati delovanje uprav držav upravičenk standardom in zahtevam EU.
