Skip to main content
Agriculture and rural development

Status držav v procesu širitve

EU je sedmim državam – šestim državam Zahodnega Balkana in Turčiji – odobrila možnost članstva v EU, in sicer pod pogojem, da izpolnjujejo ključna københavnska merila, ki se nanašajo na spoštovanje načel demokracije, človekovih pravic in pravne države, ter da imajo delujoče tržno gospodarstvo.

Države so v različnih fazah pristopnega procesa.

  • Evropski svet je državam, ki so izpolnile københavnska merila, podelil status „kandidatke“. Ta status imajo trenutno Albanija, Črna gora, Severna Makedonija, Srbija in Turčija.
  • Države, ki še ne izpolnjujejo københavnskih meril, veljajo za „potencialne kandidatke“. Trenutno imata takšen status Bosna in Hercegovina ter Kosovo (to poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova).

Države kandidatke

Albanija, Črna gora, Severna Makedonija, Srbija in Turčija so države s statusom kandidatke.

Gospodarski pomen kmetijstva (posodobljeno marca 2019)
AlbanijaČrna goraSeverna MakedonijaSrbijaTurčija
Skupna površina (v km​2​)28 75013 81225 71388 407783 562
Prebivalstvo (v milijonih)2,80,62,17,278,7

Gostota prebivalstva (na km2)

974583,581,9100,4
BDP (v milijardah USD)134,8410,942,5851,5

BDP na prebivalca (v USD)

4 3207 7825 3115 90010 940
Delež kmetijstva v BDP22,982,97,57,5

Albanija

Kmetijstvo v Albaniji

Kmetijstvo je ena glavnih panog albanskega gospodarstva, saj ustvarja približno 23 % njenega bruto domačega proizvoda in zaposluje približno 43 % vseh zaposlenih.

Kmetijska površina v uporabi obsega 1,18 milijona hektarjev, kar je 40,5 % celotne površine države. Polovica kmetijske površine v uporabi je ornih zemljišč, 43 % je trajnega travinja, 7 % pa trajnih nasadov.

Rast kmetijske proizvodnje je od leta 2003 v povprečju znašala med 3 in 3,5 % letno. Donos se je znatno povečal v pridelavi grozdja, krompirja, kravjega in kozjega mleka, jajc, sadja in krme. Proizvodnja sadja (vključno z grozdjem) se je med letoma 2000 in 2008 povečala za 70 %, reja živali za 21 % in pridelava poljščin za 10 % (čeprav so se površine, namenjene pridelavi pšenice, znatno zmanjšale). Proizvodnja zelenjave se je znatno povečala, zlasti v rastlinjakih.

Največje težave, s katerimi se spoprijema albansko kmetijstvo:

  • odseljevanje s podeželskih območij
  • zelo omejena velikost kmetijskih gospodarstev (povprečno 1,2 hektara v primerjavi s 14 hektarji v EU)
  • slabo trženje proizvodov
  • nezadostno razviti namakalni in melioracijski sistemi
  • nizka raven tehnologije
  • šibka organiziranost kmetov in nizka stopnja razvoja predelovalne industrije

Sorodne informacije

Pristopni proces Albanije

Trgovina s kmetijskimi in živilskimi proizvodi med EU in Albanijo

Črna gora

Pristopna pogajanja s Črno goro so se začela junija 2012, pri čemer so poglavje 11 – Kmetijstvo in razvoj podeželja odprli decembra 2016. Črna gora mora za zaprtje poglavij izpolniti dve merili: izvedbeni načrt za vzpostavitev integriranega administrativnega in kontrolnega sistema ter izvedbeni načrt za ustanovitev plačilne agencije.

Kmetijstvo v Črni gori

Površina Črne gore znaša 13 812 kvadratnih kilometrov, kar predstavlja 0,35 % površine EU. Kmetijska zemljišča obsegajo 38 % (517 tisoč hektarjev) celotnega ozemlja. Kmetijstvo v Črni gori, ki je razmeroma majhna država s sredozemskim podnebjem, je precej raznoliko: v obalnem pasu je razvita pridelava oljk in agrumov, v osrednjem delu gojijo zgodnjo sezonsko zelenjavo in tobak, na severu države se ukvarjajo z ekstenzivno vzrejo ovac.

Povprečna velikost kmetijske površine v uporabi na kmetijsko gospodarstvo je 4,6 hektarja, vendar je treba poudariti, da 72 % kmetijskih gospodarstev obsega 2 hektarja ali manj. V kmetijski strukturi prevladujejo majhne družinske kmetije, ki proizvajajo predvsem za lastne potrebe.

Kmetijstvo je daleč največja dejavnost podeželskega prebivalstva – dohodek več kot 60 tisoč gospodinjstev delno ali v celoti temelji na kmetijstvu.

Sorodne informacije

Pristopni proces Črne gore

Trgovina s kmetijskimi in živilskimi proizvodi med EU in Črno goro

Severna Makedonija

Kmetijstvo v Severni Makedoniji

Severna Makedonija je celinska, pretežno hribovita država brez izhoda na morje, ki jo prepletajo široke doline. Hribi in gore obsegajo približno 79 % ozemlja, ravnice 19 % in naravna jezera 2 %.

Pokritost ozemlja:

  • 1,261 milijona hektarjev ali 50,1 % je kmetijskih zemljišč (obdelana zemljišča, trajni pašniki in travniki, površine, namenjene trajnim nasadom, kmečki vrtovi)
  • 44,3 % površine pokrivajo gozdovi
  • približno 4 % predstavljajo vodne in druge površine

Leta 2013 so obdelovalne površine pokrivale približno 509 tisoč hektarjev ali približno 40 % vseh kmetijskih zemljišč. Od skupaj obdelovalnih površin je 81 % ornih zemljišč in vrtov, 3 % sadovnjakov, 4 % vinogradov in 11 % travnikov .

Ozemlje države je večinoma hribovito in gorsko. Kombinacija celinskega in submediteranskega podnebja, za katerega so značilna dolga in topla poletja ter kratke in blage zime, ter rodovitna tla zagotavljajo na splošno odlične pogoje za pridelavo različnih kmetijskih proizvodov.

Za strukturo kmetijskega sektorja so značilne manjše družinske kmetije (lastniške ali najemniške), ki so zelo razdrobljene na mala zemljišča. Državna kmetijska gospodarstva so na splošno večja.

Skoraj celotna bruto kmetijska proizvodnja (približno 70 %) se ustvari s pridelavo kmetijskih rastlin, zlasti pšenice, in zelenjave. Pri pridelavi zelenjave prevladujejo krompir, paradižnik in paprika. Severna Makedonija je neto izvoznica predelane zelenjave. Drugi pomembni kmetijski proizvodi so sadje, žita, tobak ter grozdje za pridelavo vina in jedilno grozdje. Pomen živinoreje je majhen, še najpomembnejša je mlečna živinoreja s proizvodnjo kravjega mleka.

Delež kmetijstva v BDP je skoraj 10 % in je razmeroma stabilen. Tako kot v številnih državah Zahodnega Balkana živi skoraj polovica prebivalstva na podeželskih območjih. Po uradnih podatkih je skoraj ena petina delovne sile zaposlena v kmetijstvu. Kmetijstvo je bilo vedno blažilec za socialno-ekonomske in strukturne spremembe v industriji in drugih gospodarskih panogah.

Agroživilska predelovalna industrija je imela vedno pomembno vlogo v Severni Makedoniji. Med procesom privatizacije v zadnjih 10 letih so industrijo zaznamovale politične spremembe in težave pri prilagajanju tržnemu gospodarstvu. Stanje se je v zadnjih letih izboljšalo z bolj tržno usmerjenim pristopom.

Odnosi med EU in Severno Makedonijo

Severna Makedonija je bila prva država iz regije, ki je leta 2001 podpisala stabilizacijsko-pridružitveni sporazum. Severna Makedonija je prošnjo za članstvo v EU vložila 22. marca 2004. Komisija je konec leta 2009 ocenila, da je država dosegla zadostno stopnjo skladnosti z merili za članstvo in priporočila začetek pogajanj. To priporočilo je ponovila tudi v naslednjih letih.

Severna Makedonija je kot država kandidatka upravičena do petih komponent v okviru instrumenta IPA, vključno s komponento razvoja podeželja – IPARD. Program IPARD določa podrobne cilje za kmetijski sektor in opisuje ukrepe za njihovo uresničevanje.

Sorodne informacije

Pristopni proces Severne Makedonije

Trgovina s kmetijskimi in živilskimi proizvodi med EU in Severno Makedonijo

Srbija

Pristopna pogajanja s Srbijo so se začela januarja 2014. Pogajanja o poglavju 11 – Kmetijstvo in razvoj podeželja se še niso začela.

Kmetijstvo v Srbiji

Kmetijska površina v uporabi Srbije obsega 3,44 milijona hektarjev, kar predstavlja 43 % celotnega ozemlja. Kmetijske površine večinoma zajemajo orna zemljišča (73 %), sledijo jim travinje in nasadi. Kmetijstvo, za katerega so značilni bogati viri kmetijskih zemljišč in ugodno podnebje, je pomembna gospodarska panoga Srbije.

Od 631 552 kmetijskih gospodarstev skoraj polovica obsega manj kot 2 hektarja, ki uporabljajo samo 8 % površine. Ozemlje Srbije je zelo raznoliko: od ravninskih in rodovitnih območij Vojvodine na severu, ki so primerna za pridelavo poljščin in zelenjave, hribovitega sveta v osrednji Srbiji do gorskih območij na vzhodu, zahodu in jugu države, primernih za vzrejo ovac in goveda ter pridelavo sadja in vina.

Srbija ima znatne primerjalne prednosti na področju kmetijstva, zlasti zaradi dobre kakovosti kmetijskih zemljišč, strateškega položaja trgovskih poti in visoke ravni izobraženosti prebivalcev.

Sorodne informacije

Pristopni proces Srbije

Trgovina s kmetijskimi in živilskimi proizvodi med EU in Srbijo

Turčija

Kmetijstvo v Turčiji

Kmetijstvo je ključnega pomena za Turčijo, tako v socialnem kot gospodarskem smislu. Približno polovica celotne površine Turčije je namenjena kmetijstvu, kar je nekoliko nad povprečjem EU. S pristopom Turčije bi se kmetijska površina EU povečala za približno 39 milijonov hektarjev, kar predstavlja 20 % vseh kmetijskih površin EU. Leta 2014 je bilo v kmetijstvu zaposlenih 21 % delovne sile.

Struktura kmetijskih gospodarstev v Turčiji kaže nekatere podobnosti z novimi državami EU. Po popisu iz leta 2011 je v Turčiji približno 3 milijone kmetijskih gospodarstev (12 milijonov v EU), od katerih je večina družinskih kmetij, na katerih delajo družinski člani. Kmetijska gospodarstva so manjša od povprečja v EU (6 hektarjev v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 13 hektarjev).

Samooskrbno in delno samooskrbno kmetijstvo je pomembna značilnost turškega kmetijstva. Za te kmetije je značilna nizka produktivnost proizvodnih dejavnikov, le majhen delež pridelave je namenjen prodaji.

Pri pridelavi poljščin je Turčija pomemben proizvajalec. Pridelava žit v Turčiji (vključno z rižem) je leta 2017 znašala 36 milijonov ton. Turčija je pomemben svetovni akter v proizvodnji orehov, zlasti lešnikov, katerih največja izvoznica je na svetu. Zaradi ugodnih podnebnih razmer in nizkih stroškov dela je Turčija zelo konkurenčna v smislu razmerja med kakovostjo in ceno.

Tudi pri drugih poljščinah je Turčija pomembna pridelovalka (na ravni EU in svetovni ravni), zlasti nekaterih stročnic, kot sta čičerika in leča, bombaža ter kakovostnega sladkorja, tobaka in oljčnega olja. Turški trg živinoreje in živalskih proizvodov je zelo zaščiten, vključno z uvoznimi omejitvami. Poraba mesa v Turčiji na prebivalca znaša približno petino povprečja EU, razen pri ovčjem mesu, ki je večja kot v EU. Poraba kravjega mleka je polovica porabe EU, medtem ko je poraba jajc nekoliko nižja kot v EU.

Sorodne informacije

Pristopni proces Turčije

Trgovina s kmetijskimi in živilskimi proizvodi med EU in Turčijo

Potencialne kandidatke

Status potencialne države kandidatke imata Bosna in Hercegovina ter Kosovo.

Gospodarski pomen kmetijstva (posodobljeno marca 2019)
Bosna in HercegovinaKosovo
Skupna površina (v kvadratnih km)51 20910 908
Prebivalstvo (v milijonih)3,81,8
Gostota prebivalstva (na kvadratni km)75,1165
BDP (v milijardah USD)17,37,2
BDP na prebivalca (v USD)5 0933 900
Delež kmetijstva v BDP3,310

Bosna in Hercegovina

Kmetijstvo v Bosni in Hercegovini

Kmetijstvo je ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti v Bosni in Hercegovini. Leta 2016 je imela država 2,2 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč od skupne površine 5,113 milijona hektarjev. Od tega je bilo 1,6 milijona hektarjev ornih zemljišč in 600 tisoč hektarjev pašnikov.

Kmetijski viri Bosne in Hercegovine so razmeroma omejeni: velik del države pokrivajo gore in hribovja (66 % ozemlja) in le 20 % (približno 1 milijon ha) je primernih za intenzivno kmetijstvo. Velik obseg travišč in gorskih pašnikov obeta dober potencial za razvoj živinoreje in proizvodnjo mlečnih proizvodov. Sadovnjaki in vinogradi pokrivajo približno 100 tisoč hektarjev.

Za strukturo kmetijskega sektorja so značilne majhne družinske kmetije, ki v veliki meri proizvajajo za lastne potrebe, saj je po ocenah več kot 50 % kmetijskih gospodarstev manjših od treh hektarjev.

V kmetijski proizvodnji Bosne in Hercegovine prevladuje pridelava poljščin, živinoreja predstavlja manj kot tretjino celotne proizvodnje. V zadnjih letih beležimo rahlo povečanje tega deleža zaradi večje proizvodnje kravjega mleka. Med posameznimi panogami znotraj kmetijstva je najpomembnejša pridelava zelenjave. Med pomembnejšimi so tudi proizvodnja svežega kravja mleka ter pridelava koruze in krompirja.

Odnosi EU-Bosna in Hercegovina

Bosna in Hercegovina sodeluje v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu in se je zavezala k izvedb potrebnih političnih, gospodarskih in socialnih reform, ki bodo omogočile vzpostavitev tesnejšega odnosa z EU in morebitni pristop v prihodnosti.

Pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu so se začela novembra 2005. Sporazum je bil podpisan 16. junija 2008, vendar je začel veljati šele junija 2015.

EU je največji vir finančne pomoči Bosni in Hercegovini, v okviru predpristopnih sredstev ji zagotavlja 690 milijonov evrov.

Sorodne informacije

Pristopni proces Bosne in Hercegovine

Trgovina s kmetijskimi in živilskimi proizvodi med EU ter Bosno in Hercegovino

Kosovo*

*To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

Kmetijstvo na Kosovu

Kmetijska gospodarstva na Kosovu so zelo majhna in večinoma samooskrbna. Povprečno velikost kmetijskega zemljišča na gospodarstvo je približno 3,2 ha, od tega je povprečno 1,6 ha ornega zemljišča, ki je običajno razdeljeno na šest do osem parcel. 97 % kmetijskih gospodarstev je manjših od 5 ha, medtem ko več kot 1 % gospodarstev obsega več kot 10 ha.

Tudi velikost črede je majhna. Večina kmetijskih gospodarstev z živino ima 1–3 krav. Kmetijstvo je ena najpomembnejših gospodarskih panog, ki zagotavlja tudi socialno varnostno mrežo za veliko revnih in starejših ljudi, ki so za preživetje odvisni od samooskrbnega kmetijstva. Izdatki za hrano predstavljajo velik delež skupnih izdatkov gospodinjstev.

Sorodne informacije

Pristopni proces Kosova

Trgovina s kmetijskimi in živilskimi proizvodi med EU in Kosovom