Bombaž

Pridelava bombaža v EU

V zadnjih letih je proizvodnja bombaža na površinah, namenjenih pridelavi te kulture v Evropski uniji, nekoliko nihala: povečanje s 325 000 hektarjev (ha) površin leta 2017 na 362 000 hektarjev leta 2020, čemur je sledilo zmanjšanje na 290 000  hektarjev površin leta 2024. Leta 2023 je pridelava neodzrnjenega bombaža v EU dosegla 10,4 tone (4 % svetovne pridelave).

Bombaž pridelujejo v treh državah EU, zlasti v Grčiji in Španiji. Čeprav bombaž predstavlja razmeroma majhen delež celotne kmetijske proizvodnje EU, ima ključno vlogo v lokalnem gospodarstvu in zaposlovanju v posameznih evropskih podeželskih regijah.

Pridelava bombaža v Španiji

Španija (večinoma Andaluzija) ima približno 20-odstotni delež površine in pridelave bombaža v EU. Začetki gojenja segajo v srednji vek, rast in širjenje pridelave pa beležijo od sredine 20. stoletja.

Pridelava bombaža v Bolgariji

Bolgarija prideluje bombaž na približno 2 000 hektarjih površin.

Gojenje in predelava bombažnih vlaken

Gojenje bombaža se začne s sajenjem bombažnih semen, običajno spomladi. Bombaževec v fazi rasti razvije puhaste mešičke, ki vsebujejo bombažna vlakna in semena. Ko dozorijo, jih poberejo ročno ali mehansko ter odpeljejo na luščenje, kjer se vlakna ločijo od semen.

Dolga bombažna vlakna se nato očistijo, stisnejo v bale in pošljejo v tekstilne tovarne na predenje in tkanje. Preostala kratka vlakna se odstranijo iz semen in predelajo v industrijske in potrošniške izdelke.

Na ta način lahko učinkovito izkoristimo celotno rastlino bombaževca.

Uporaba bombaža

Bombaž v okviru SKP

Pomoč za bombaž je bila uvedena leta 1981, ko je Grčija pristopila k takratni Evropski skupnosti. Tako kot vsi drugi kmetje so pridelovalci bombaža v okviru skupne kmetijske politike (SKP) upravičeni do neposrednih plačil in dodatne podpore v obliki okoljskih shem, če prakse kmetovanja izpolnjujejo okoljska merila, določena v strateškem načrtu SKP zadevne države EU in drugih shemah za razvoj podeželja.

Poleg tega EU zagotavlja posebna plačila za bombaž, omejena na določene osnovne površine na državo EU. Ta podpora se izplača na hektar in je odvisna od minimalnih zahtev glede kakovosti za dejansko obrani bombaž. Da bi bili kmetje upravičeni do podpore, morajo bombaž pridelovati na zemljiščih, ki jih je odobrila država EU, in sicer z uporabo semen odobrenih sort, obiranje bombaža pa mora potekati v običajnih pogojih rasti (v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115). Namen posebnih plačil za bombaž je kritje pred morebitnimi tveganji motenj v pridelavi na pridelovalnih območjih bombaža.

Do posebnega plačila za bombaž je vsako leto upravičenih največ 301 500 hektarjev zemljišč, od tega 250 000 hektarjev v Grčiji in 48 000 hektarjev v Španiji.

Bombaž in trajnostno kmetijstvo

• Okoljski vidik: da bi čim bolj zmanjšali vpliv na okolje, se pri gojenju bombaža vse bolj uporabljajo okolju prijazne tehnike kmetovanja, kot sta precizno kmetijstvo in integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi. Te prakse omogočajo zdravje tal, zmanjšujejo porabo vode in podpirajo biotsko raznovrstnost ter utirajo pot trajnostni prihodnosti.
• Družbeni vidik: gojenje bombaža podpira podeželske skupnosti z ustvarjanjem delovnih mest in izboljšanjem kakovosti življenja v okviru pobud, ki si prizadevajo za uvedbo poštenih delovnih praks, ki delavcem zagotavljajo pravično plačilo in delo v varnih pogojih, kar prispeva k socialni pravičnosti in blaginji.
• Ekonomski vidik: bombažna industrija spodbuja lokalna gospodarstva, saj prispeva k BDP in podpira povezane sektorje, kot so odzrnjevanje, predenje in proizvodnja tekstila. S spodbujanjem inovacij in učinkovitosti bombažna industrija krepi svoj konkurenčni položaj na svetovnem trgu.