Proizvodnja konoplje v EU
Konoplja je rastlina, ki se goji po vsej Evropi. V zadnjih letih se je površina, namenjena gojenju konoplje, v EU znatno povečala, in sicer z 19 970 hektarov (ha) leta 2015 na 34 960 ha leta 2019 (75-odstotno povečanje). V istem obdobju se je proizvodnja konoplje povečala s 94 120 ton na 152 820 ton (62,4-odstotno povečanje). Francija je največja proizvajalka, saj predstavlja več kot 70 % proizvodnje EU, sledita ji Nizozemska (10 %) in Avstrija (4 %).
Gojenje konoplje prispeva k uresničevanju ciljev evropskega zelenega dogovora
Konoplja ima številne okoljske koristi.
- Skladiščenje ogljika: hektar konoplje iz ozračja odstrani od 9 do 15 ton CO2, kar je podobno količini, ki jo odstrani mlad gozd, vendar je za rast konoplje potrebnih le pet mesecev.
- Preprečevanje bolezni: kadar se uporablja za kolobarjenje, konoplja preprečuje razvoj bolezni. Poleg tega se zaradi hitre rasti in senčnosti rastlin konoplje plevel ne more razrasti.
- Preprečevanje erozije tal: gosti listi konoplje ustvarijo naravno talno odejo ter tako zmanjšajo izgubo vode in ščitijo pred erozijo tal. Konoplja pokriva tla samo tri tedne po kalivosti.
- Biotska raznovrstnost: cvetenje običajno poteka med julijem in septembrom, ravno v času, ko druge rastline proizvajajo manj cvetnega prahu. Konoplja daje velike količine cvetnega prahu. Zagotavlja tudi zatočišče za ptice, semena konoplje pa so hrana za živali.
- Neuporaba ali manjša uporaba pesticidov: konoplja ima zaradi pomanjkanja naravnih sovražnikov malo bolezni, kar pomeni, da se je v večini primerov mogoče izogniti uporabi insekticidov, herbicidov in fungicidov.
Sorodne informacije
Raba konoplje
1. Tekstilna industrija (konopljina vlakna)
Konopljina vlakna so zelo podobna lanenim, zanimanje tekstilne industrije za uporabo konopljenih vlaken pa narašča. Evropska komisija v svojem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo poudarja, da je tekstilni sektor eden od temeljev prehoda na bolj zeleno in trajnostno gospodarstvo, zato spodbuja deležnike k iskanju novih materialov in gospodarskih modelov. Komisija bo zato predlagala celovito strategijo EU za trajnostne tekstilne izdelke, katere cilj je ustvariti bolj trajnosten, inovativen in krožen gospodarski model.
2. Živila in krma (konopljina vlakna)
Konopljina semena so bogata z beljakovinami ter vsebujejo precej vlaken, vitaminov, omega-3 maščobnih kislin in mineralov. Oluščena semena konoplje se uporabljajo kot živilo za prehrano ljudi, medtem ko se cela semena uporabljajo kot krma za živali.
3. Gradbeništvo (konopljina vlakna)
V gradbeništvu se uporabljajo trije glavni proizvodi iz konoplje: konopljin beton (LHC), konopljina volna in izolacijske plošče iz konopljinih vlaken. Gradbeni sektor je odgovoren za 40 % porabe energije in prispeva 36 % emisij toplogrednih plinov, kar 75 % te energije se izgubi. To je privedlo do iskanja takšnih gradbenih praks in materialov, ki zajemajo ogljik ali so nevtralni glede emisij ogljikovega dioksida. Konopljin beton zajema ogljik, saj je količina ogljika, shranjenega v materialu, večja od emisij, ki nastanejo pri njegovi proizvodnji – tudi med življenjsko dobo stavbe še naprej skladišči ogljik. Izboljšanje energijske učinkovitosti v gradbenem sektorju bo ključno pri doseganju cilja ogljične nevtralnosti do leta 2050, ki je določen v evropskem zelenem dogovoru. Konoplja ima lahko pomembno vlogo pri uresničitvi tega cilja.
4. Proizvodnja papirja (konopljina vlakna)
Uporaba konopljenih vlaken za izdelavo papirja ima več prednosti: konoplja dozori v največ petih mesecih, za proizvodnjo papirja iz konoplje niso potrebne strupene kemikalije za beljenje, papir konoplje se lahko reciklira sedem– do osemkrat.
5. Druge rabe
Izdelki iz konoplje se uporabljajo za različne namene. Negativni vplivi plastike na okolje so proizvajalce prisilili k iskanju alternativ in konoplja je dobra izbira, ker je lahka in trajna. Izdelki iz konoplje se namesto plastike uporabljajo v različnih panogah, denimo pri proizvodnji avtomobilov, v železniškem prometu, letalstvu in vesoljski industriji.
Konoplja se uporablja tudi v kozmetiki (olja, losjoni, šamponi itd.) in proizvodnji energije (biogoriva). Obstaja tudi interes za proizvodnjo in trženje izvlečkov konoplje, zlasti kanabidiola (CBD), zaradi možnosti uporabe v kozmetičnih izdelkih, zdravstvenih proizvodih in živilih. Vendar za te uporabe veljajo ustrezne zahteve EU. Novembra 2020 je Sodišče Evropske unije odločilo, da je trženje zakonito proizvedenega kanabidiola dovoljeno v skladu s pravom EU.
Opredelitev pojmov in določbe
Konoplja (Cannabis sativa Linn) je rastlinska vrsta iz družine Cannabaceae, v kateri je raven tetrahidrokanabinola (THC) v skladu s pravili skupne kmetijske politike (SKP) zelo nizka. Konoplja se goji predvsem za industrijsko uporabo, v katalogu EU pa je registriranih 75 različnih sort konoplje. Zaradi zelo nizke ravni THC se konoplja, ki je v skladu s pravili SKP, ne uporablja za proizvodnjo prepovedanih drog.
V skladu s členom 189 Uredbe (EU) 1308/2013 je treba za uvoz konoplje zaprositi za uvozno dovoljenje. Ostali pogoji:
- vsebnost THC surove prave konoplje, ki je uvrščena pod oznako KN 5302 10, ne sme presegati 0,3 %
- seme konoplje za setev mora spremljati dokazilo, da vsebnost THC zadevne sorte ne presega 0,3 %
- seme konoplje, ki se ne uporablja za setev, se lahko uvozi le z dovoljenjem držav EU, pooblaščeni uvozniki pa morajo predložiti dokazilo, da je seme v stanju, ki izključuje uporabo za setev
- države EU lahko uveljavijo tudi strožja pravila v skladu s pogodbami EU in mednarodnimi obveznostmi
Podpora, ki je na voljo v okviru SKP
Kmetje, ki pridelujejo konopljo, so upravičeni do neposrednih plačil na površino v okviru SKP. Kmetje morajo izpolnjevati standardne pogoje za upravičenost do neposrednih plačil in dodatne zahteve v zvezi s konopljo, ki zagotavljajo, da nedovoljene poljščine ne prejemajo podpore SKP.
- Sorta gojene konoplje mora imeti vsebnost THC, ki ne presega 0,3 %.
- Kmetje morajo uporabljati certificirano seme sort, navedenih v skupnem katalogu sort kmetijskih rastlin EU. V katalogu je registriranih 75 različnih sort konoplje.
Države EU se lahko odločijo, da kmetom, ki gojijo konopljo, pod določenimi pogoji odobrijo prostovoljno vezano podporo. Prostovoljna vezana podpora za konopljo se trenutno dodeljuje v Franciji, na Poljskem in v Romuniji.
Kmetje, ki pridelujejo konopljo, so upravičeni tudi do podpore, ki se izvaja z ukrepi za razvoj podeželja v okviru drugega stebra SKP. Različne vrste podpore so namenjene spodbujanju naložb, krepitvi znanja, ustanavljanju podjetij, inovacijam, organizaciji dobavne verige, ekološkemu kmetovanju, varstvu okolja in podnebnim ukrepom.
Odbori in strokovne skupine
Odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov se redno sestaja in razpravlja o področjih, kot so razvoj tržnih cen, proizvodnja in trgovina v EU in tretjih državah. Poleg tega Komisiji pomaga pri sprejemanju izvedbenih aktov.
Komisija v okviru skupine za civilni dialog o poljščinah, ki zajema sektorje bombaža, lanu in konoplje, vzdržuje reden dialog z deležniki o vseh zadevah, povezanih s poljščinami, vključno s konopljo.
Pravna podlaga
Uredba (EU) 2021/2115 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP)
Uredba (EU) 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov
Delegirana uredba Komisije (EU) 639/2014 o vzpostavitvi zahtev za uporabo certificiranega semena sort, navedenih v „Skupnem katalogu sort poljščin“
Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1237 in Izvedbena uredba EU 2016/1239 o določitvi pravil za uvozna dovoljenja za konopljo
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1239 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sistemom uvoznih in izvoznih dovoljenj
Uredba Komisije (EU) 2022/1393 glede mejnih vrednosti delta-9-tetrahidrokanabinola (Δ9-THC) v konopljinih semenih in iz njih pridobljenih proizvodih
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1173 v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru skupne kmetijske politike
Direktiva Sveta 2002/53/ES o skupnem katalogu sort poljščin
Direktiva Sveta 2002/57/ES o trženju semena oljnic in predivnic
Odločba Sveta 2003/17/ES o enakovrednosti poljskih pregledov semenskih posevkov v tretjih državah in o enakovrednosti semena, pridelanega v tretjih državah