Lan

Pridelava lana v EU

Lan oziroma laneno seme je posevek, ki se v Evropski uniji goji zaradi vlaken in semen. Zagotavlja trajnostni vir surovin za različne panoge, denimo za tekstilno in živilsko panogo in druge sektorje biogospodarstva. Lan v EU gojijo predvsem v zahodni in severni Evropi, med vodilnimi pridelovalkami so Francija, Belgija in Nizozemska.

V zadnjem desetletju so se površine za pridelovanje lana v EU znatno povečale, zlasti zaradi tržnih razmer. Med letoma 2014 in 2024 se je skupna površina za pridelavo lana za vlakna v EU več kot podvojila, in sicer z 80 000 hektarjev na 182 000 hektarjev.

Pridelava lana in predelava lanenih vlaken

Pridelava

Lan se običajno seje zgodaj spomladi (marca in aprila). Posevek raste razmeroma hitro, glede na zemljepisne širino je njegova rastna doba v EU približno 100 dni. Rastlina lana doseže višino približno enega metra. Kratkemu obdobju cvetenja sledi puljenje lana (namesto žetve), in sicer celotnih lanenih stebel.

Namakanje lana

Da se razgradijo po naravni poti, se izpuljena stebla pazljivo položijo v vrste na polju in pustijo nekaj tednov, medtem ko jih redno obračajo. Namen tega postopka je razgradnja pektina, ki omogoča pritrjenost vlaken na leseni del stebla.

Trenje lana

Namakanje omogoča ekstrakcijo dolgih vlaken iz lanenih stebel. Stebla se nato obdelajo v obratu za trenje, pri čemer se leseni deli stebla mehansko razrežejo, da se izločijo vlakna. Med tem postopkom se vsi deli rastlin (dolga vlakna, kratka vlakna, semena, laneni pezdir, laneni kosmiči, prah) ločijo in pripravijo za nadaljnjo predelavo.

Uporaba lana

Lan in proizvodi iz lana se uporabljajo v različnih industrijah in biogospodarstvu, med drugim na naslednjih področjih:

Tekstilni sektor
Dolga lanena vlakna se uporabljajo za proizvodnjo posteljnega perila, visokokakovostnih tkanin za oblačila in tekstila za gospodinjstvo ter za industrijsko uporabo. Po rezanju gredo dolga vlakna skozi postopek česanja, predenja in tkanja, da se pridobi tkanina.
Živila
Lanena semena so bogat vir maščobnih kislin omega-3 in prehranskih vlaknin. Uporabljajo se pri proizvodnji živil, kot so kruh, žitni kosmiči in zdravstvena dopolnila. S stiskanjem lanenih semen se pridobiva jedilno laneno olje, bogato z maščobnimi kislinami omega-3.
Izdelki na biološki osnovi
Kratka vlakna se nadalje predelajo v druge materiale na biološki osnovi. Lanena vlakna lahko nadomestijo steklena vlakna v plastičnih kompozitnih materialih, ki se uporabljajo za blago široke potrošnje ali v avtomobilski industriji. Kratka vlakna se uporabljajo tudi za vezano pohištvo ali kot izolacijski material.
Laneno olje ima polimerne lastnosti, zaradi česar je primerno za uporabo kot lak, v oljnih barvah in pri proizvodnji linoleja.
Krma
Zdrob iz lanenega semena je soproizvod ekstrakcije olja iz lanenega semena, ki ima visoko vsebnost beljakovin in se uporablja kot živalska krma. Lanena semena za proizvodnjo lana za uporabljajo kot naravni vir beljakovin in energije v živalski krmi.

Lan v SKP

V okviru skupne kmetijske politike (SKP) so kmetje, ki pridelujejo lan, upravičeni do neposrednih plačil. Države EU se lahko odločijo za dodelitev dodatne podpore pridelavi lana v obliki okoljskih shem ali vezane dohodkovne podpore. Poljska za programsko obdobje 2023–2027 pridelovalcem lana denimo ponuja to vrsto vezane podpore.

Države EU morajo Komisiji posredovati tržne podatke o cenah proizvodov in proizvodnji lana, ta jih potem uporabi za spremljanje, analizo in upravljanje trga.

V primeru motenj na trgu lahko Komisija uvede podporo za zasebno skladiščenje lanenih vlaken, da bi stabilizirala trge in zagotovila primeren življenjski standard kmetijske skupnosti (člen 17 Uredbe (EU) št. 1308/2013).

Prispevek lana k trajnostnemu kmetijstvu

Okoljski vidik: pridelava lana ustreza dobrim in trajnostnim kmetijskim praksam. Ni ga potrebno intenzivno gnojiti, vlago dobiva s padavinami, najbolje pa ga je gojiti v okviru kolobarjenja v razmaku šest do sedem let. Lan zaradi korenin in dejstva, da le v omejenem obsegu siromaši rodovitnost tal, izboljšuje strukturo tal in ima manjši vpliv na biotsko raznovrstnost v primerjavi z drugimi poljščinami.
Družbeni vidik: zlasti pridelava in primarna predelava lana zagotavljata delovna mesta na podeželju. Predenje in tkanje se večinoma izvajata v tretjih državah, vendar se predelovalne zmogljivosti v EU ponovno povečujejo, kar izboljšuje zaposlitvene možnosti na podeželju.
Ekonomski vidik: gojenje lana prispeva k vzdržnim dohodkom kmetov in zagotavlja dragocene vire za biogospodarstvo.

Pravna podlaga

Uredba (EU) 2021/2115 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP).

Uredba (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov.

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1185 o določitvi pravil za uporabo uredb (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pošiljanjem informacij in dokumentov Komisiji.