Pregled
EU kot ena največjih svetovnih proizvajalk in trgovk z žiti podpira svoje kmete prek skupne kmetijske politike z dohodkovno podporo, tržnimi intervencijami in trgovinsko politiko. Podpora ne temelji več na vrsti ali količini proizvodnje, temveč je popolnoma nevezana (plačila niso več vezana na proizvedeno količino).
Različne poljščine so zdaj vključene v enotno skupno ureditev trgov, politika EU pa je omejena na dve ključni področji:
- intervencijo Evropske komisije in pomoč za zasebno skladiščenje:
Prvotno so se zaloge žit in riža za javno skladiščenje kupovale za zaščito kmetov pred nizkimi cenami na trgu, sedaj pa se kupujejo samo v nujnih primerih in kmetom zagotavljajo varnostno mrežo. - trgovinske ukrepe:
Letno se iz EU izvozi približno 20 % pridelka pšenice, v velikih količinah pa se uvažajo oljnice, živalska krma in riž. Za te sektorje se lahko zahtevajo uvozna in izvozna dovoljenja ter plačila trgovinske tarife. Kljub temu zaradi obveznosti EU v okviru Svetovne trgovinske organizacije veljajo za uvoz nekatere fiksne tarifne kvote po nižji ali ničelni stopnji.
Žita
Več kot polovico žit, ki se pridelujejo v EU, predstavlja pšenica. Preostalih 50 % zajema koruzo in ječmen, ki predstavljata vsak približno eno tretjino, ter eno tretjino žit, ki se pridelujejo v manjših količinah, na primer rž, oves in pira.
V EU se žita uporabljajo predvsem za živalsko krmo (skoraj dve tretjini). Ena tretjina je namenjena prehrani ljudi, samo 3 % pa se uporabljajo za biogoriva.
Oljnice in beljakovinske rastline
Prevladujoča oljnica v EU je oljna ogrščica (59 %), sledijo ji sončnična semena in soja. Za oljnice ni posebnih podpornih ukrepov, saj sta dve tretjini oljnic, ki se letno porabijo v EU, v njej tudi proizvedeni. Vseeno se v EU uvaža približno polovico oljnic, ki se na leto uporabijo za živalsko krmo, uvozne tarife pa so ničelne.
Oljnice se uporabljajo za hrano, krmo, gorivo in industrijske namene. S stiskanjem oljnic se pridobivajo rastlinska olja in zdrob. Rastlinsko olje se običajno uporablja v živilski industriji ali za proizvodnjo biodizla, medtem ko je zdrob oljnic pomembna sestavina živalske krme.
Glavne beljakovinske rastline, ki se pridelujejo v EU, so njivski grah, bob, krmni bob in volčji bob. Od leta 2012 za beljakovinske rastline ni posebne podpore, uvozne tarife pa so ničelne.
Sorodne informacije
Razvoj rastlinskih beljakovin v EU
Riž
Približno dve tretjini riža, ki ga porabijo Evropejci, se pridelata v EU. Preostanek se dopolnjuje z uvozom različnih sort, na primer iz Indije ali Kambodže. Majhna količina riža se iz EU izvaža.
Riž se lahko uvozi v EU le, če mu je priloženo potrdilo o enakovrednosti, ki ga je izdala agencija, ki jo je pooblastila tretja država porekla, ali, če take agencije v državi porekla ni, že pooblaščena agencija zunaj države porekla proizvoda.
Pravna podlaga
Pravna podlaga za sektorje trgov žit, oljnic in beljakovinskih rastlin ter riža vključuje zakonodajo o skupni ureditvi trgov za kmetijske proizvode, intervencijo in trgovino za sektor žit in riža ter horizontalno trgovino.
Zakonodaja EU, ki se uporablja za žita, oljnice, beljakovinske rastline in riž
Spremljanje trga
Opazovalnica EU za trg kmetijskih rastlin zagotavlja različne podatke in informacije o sektorjih žit, oljnic in beljakovinskih rastlin. Spremlja in analizira pretekle in trenutne trende na svetovni in evropski ravni, proizvodnjo, ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, proizvodne stroške, tržne obete in druge dejavnike.
Na portalu kmetijskih podatkov se posredujejo tržni podatki o kmetijstvu na nacionalni in evropski ravni, kot so predelava, proizvodnja, trgovina in tarifne kvote.
Riž in etanol
Dodatne informacije so na voljo v pregledu riža v EU, uvoznih in izvoznih dovoljenjih ter v bilancah stanja za etanol.
Študije
Evropska komisija je izvedla oziroma naročila izvedbo študij o posebnih interesnih področjih v zvezi z žiti, oljnicami, beljakovinskimi rastlinami in rižem.
Novembra 2018 je bila predstavljena študija, ki jo je financirala Komisija, o tržnem razvoju in vidikih ocenjevanja politik v sektorju rastlinskih beljakovin v EU.
Novembra 2017 je bila v imenu Komisije izvedena študija o skladiščnih zmogljivostih in logistični infrastrukturi za trgovino s primarnimi kmetijskimi proizvodi v EU.
Odbori
Za zagotovitev, da Evropska komisija izvaja svojo pristojnost za sprejemanje izvedbenih aktov pod nadzorom držav članic EU, se redno sestajajo različni odbori, ki jih sestavljajo predstavniki vlad držav članic in jim predseduje predstavnik Evropske komisije.
Odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov se redno sestaja in razpravlja o področjih, kot so razvoj tržnih cen, proizvodnja in trgovina v EU in tretjih državah.
Strokovna skupina za izvedene finančne instrumente na primarne kmetijske proizvode in za promptne trge zastopa države članice EU in evropska združenja različnih kmetijskih sektorjev, ki službam Komisije svetujejo in posredujejo strokovno znanje v zvezi z:
- delovanjem izvedenih finančnih instrumentov na primarne kmetijske proizvode in delovanjem promptnih trgov;
- izvajanjem obstoječe zakonodaje in politik EU;
- pripravo zakonodajnih predlogov in političnih pobud na tem področju.
