Odhodki SKP v skupnih odhodkih EU
Ta graf prikazuje razvoj odhodkov skupne kmetijske politike (SKP) v preteklih letih kot delež proračuna EU. Delež se je v zadnjih 40 letih zmanjšal s 73,2 % leta 1980 na približno 24,6 % leta 2023. To zmanjševanje se je nadaljevalo tudi po zaporednih širitvah EU.
Trend zmanjševanja deleža porabe EU za SKP je predvsem posledica reform SKP in vse večjega deleža drugih politik EU v odhodkih EU. Večja zmanjšanja v letih 2021 in 2022 so povezana z dodatnimi skupnimi odhodki EU za sklade Next Generation EU.
November 2024 - Viri: Odhodki SKP: Evropska komisija, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja (računovodsko poročilo). Odhodki EU Evropska komisija, Generalni direktorat za proračun.
Odhodki SKP in potek reforme SKP
Ta graf prikazuje razvoj odhodkov SKP in spremembe politike.
- V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se sredstva v okviru SKP porabila predvsem za cenovno podporo prek tržnih mehanizmov (javna naročila, imenovana tudi intervencije, in izvozne subvencije). Do konca desetletja se je poraba povečala zaradi kmetijskih presežkov.
- Z reformo skupne kmetijske politike leta 1992 se je tržna cenovna podpora zmanjšala, nadomestila pa jo je podpora proizvajalcem v obliki neposrednih plačil. Povečala se je tudi poraba za ukrepe za razvoj podeželja.
- Agenda 2000 je nadaljevala proces reform. Politika razvoja podeželja je bila uvedena kot drugi steber.
- Z reformo iz leta 2003 je bila večina prej neposrednih plačil odvezana od aktualne proizvodnje, saj je temeljila na dotedanjih prihodkih kmetov. Odhodki za razvoj podeželja so se še naprej povečevali.
- Pregled reforme iz leta 2008 je nadaljeval pot reforme SKP, s čimer se je dodatno zmanjšala podpora trgu.
- Reformi iz leta 2013 in 2023 sta ohranili tržno usmerjeno naravnanost reforme, hkrati pa okrepili povezavo nevezane neposredne podpore z okoljskimi in podnebnimi ukrepi.
- Kljub zaporednim širitvam se je skupna poraba SKP kot delež bruto domačega proizvoda (BDP) dejansko zmanjšala z 0,54 % iz devetdesetih let na 0,36 % leta 2023. Po izstopu Združenega kraljestva se je BDP EU v letu 2021 sorazmerno povečal na 0,38 % BDP EU.
November 2024 - Viri: Odhodki SKP: Evropska komisija, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja (računovodsko poročilo). Proračun za leto 2024: Generalni direktorat za proračun. BDP* Eurostat. Letni odhodki v tekočih cenah.
*2024: proračunski zneski.
Odhodki SKP in potek reforme SKP po letu 2013
Ta graf prikazuje razvoj odhodkov SKP od leta 1980.
- Od leta 2015 naprej neposredna plačila vključujejo obvezne in prostovoljne sheme, odvisno od izbire držav članic EU.
- Osenčena območja v grafu kažejo osredotočenost na okoljsko trajnostnost. Predstavljajo plačila za zeleno komponento (2015–23) in ekosheme (2024) ter delež sredstev za razvoj podeželja, namenjenih za okoljske in podnebne ukrepe.
- Odhodki za ostalo podporo trga v zadnjih nekaj letih vključujejo predvsem odhodke za nacionalne vinogradniške programe, organizacije pridelovalcev v sektorju sadja in zelenjave, shemo šolskega sadja, zelenjave in mleka, promocijo agroživilskih proizvodov in čebelarstvo.
November 2024 – 1980–2023: dejanski odhodki
Viri: Odhodki SKP za pretekla leta: Evropska komisija, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja (računovodsko poročilo). Proračun za leto 2024: Generalni direktorat za proračun. BDP* Eurostat in Global Insight.
*2024: proračunski zneski.
Delež neposrednih plačil in vseh subvencij v faktorskem dohodku kmetijstva (povprečje za obdobje 2018–2022)
Faktorski dohodek kmetijstva je dohodek, ki ga ustvari kmetijstvo in se uporablja za plačilo:
- izposojenih/najetih proizvodnih dejavnikov (kapitala, plač in najemnin za zemljišča) ter
- lastnih proizvodnih dejavnikov (lastne delovne sile, kapitala in zemljišč).
Ta koncept dohodka je primeren za oceno vpliva sprememb višine javne podpore (tj. neposrednih plačil) na zmožnost kmetov, da povrnejo kapital ter plačajo plače in najemnine ter nagradijo lastne proizvodne dejavnike. Ta kazalnik dohodka omogoča primerjavo, saj se delež lastnih in zunanjih proizvodnih dejavnikov med državami EU pogosto močno razlikuje.
Ugotoviti je mogoče naslednje:
- Številni pridelovalci EU so močno odvisni od javne podpore (npr. neposrednih plačil, skladov za razvoj podeželja). Povprečni delež neposrednih plačil EU v faktorskem dohodku kmetijstva v obdobju 2018–2022 je znašal 23 %. To je sicer prikrilo precejšnje razlike med državami članicami EU, in sicer od 20 % ali manj na Cipru, v Italiji, na Malti, Nizozemskem in v Španiji ter do več kot 40 % v Estoniji, Latviji, Litvi in na Slovaškem. Ob upoštevanju vseh subvencij je skupna podpora EU v kmetijskem dohodku v povprečju dosegla 33 % kmetijskega dohodka v EU.
- Te velike razlike v deležu javne podpore v kmetijskem dohodku odražajo sedanjo porazdelitev podpore po državah EU (predvsem na podlagi razlik v strukturi kmetijskih gospodarstev v vsaki od njih). To odraža tudi specializacijo držav EU po različnih sektorjih in razlike v konkurenčnosti kmetijstva po vsej EU.
November 2024 - Viri: Odhodki SKP: Evropska komisija, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja (računovodsko poročilo), vključno s plačili v okviru Next Generation EU za obdobje 2021–2022.
Sorodne povezave
Predstavitev glavnih ekonomskih in kmetijskih podatkov za vsako državo EU
Factsheets on EU countries agri-food trade with the world, individual countries and selected regions.
