Pregled
Cilj tržnih ukrepov je stabilizirati kmetijske trge, preprečiti stopnjevanje tržnih kriz, okrepiti povpraševanje in pomagati kmetijskim sektorjem EU, da se bolje prilagodijo spremembam na trgu. So del uredbe o skupni ureditvi trgov, ki določa okvir delovanja kmetijstva EU na enotnem trgu. Intervencijski ukrepi na trgu se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada.
Javna intervencija
Javna intervencija pomeni, da države članice EU ali njihove agencije kupijo proizvode in jih skladiščijo, pozneje pa spet prodajo na trgu. Cilj je preprečiti, da bi cene padle na netrajnostno nizke ravni.
Javna intervencija je trenutno na voljo v številnih sektorjih, ki so nagnjeni k nihanjem cen. Za odpravo te nestabilnosti je EU sprejela mehanizem za blažitev vpliva, ki jih imajo na kmete leta s posebno nizkimi ravnmi cen. Sektorji, upravičeni do javne intervencije:
- navadna pšenica, trda pšenica, ječmen in koruza
- riž
- goveje in telečje meso
- maslo
- posneto mleko v prahu
Proizvodi, ki jih je mogoče skladiščiti, morajo izpolnjevati stroge kakovostne standarde.
Javna intervencija se lahko izvaja z mehanizmom fiksnih cen ali prek javnih razpisov. Mehanizem fiksnih cen pomeni, da EU določi fiksno ceno, po kateri bo kupljena določena količina katere koli vrste izdelka. To je najnižja cena, ki pomaga preprečiti, da bi se tržna cena znižala pod trajnostno raven. Mehanizem ponudbe pomeni, da izvajalci ponudijo določeno ceno. Količine, ki so nižje od cene, ki jo je EU določila po tem, ko so bile oddane ponudbe, so odkupljene po ceni, ki so jo ponudili izvajalci. Te količine se nato prek mehanizma javnega razpisa prodajo kasneje, tj. ko se izboljšajo tržni pogoji.
Skladiščenje proizvodov v zasebnem sektorju
V obdobju nižjih tržnih cen lahko EU zagotovi podporo tudi izvajalcem iz zasebnega sektorja, tako da plača stroške skladiščenja njihovih proizvodov za določeno obdobje. Tako se začasno zmanjša vpliv kratkoročne presežne ponudbe. Trenutno se lahko dodeli pomoč zasebnemu sektorju za skladiščenje v naslednjih sektorjih:
- beli sladkor
- oljčno olje
- goveje meso
- maslo, sir in posneto mleko v prahu
- prašičje meso
- ovčje in kozje meso
- lanena vlakna
Izredni ukrepi
Izredni ukrepi se uporabijo, kadar se pojavi kriza ali nevarnost krize in je potreben poseben odziv, da se prepreči nenadno znižanje cen in/ali ublažijo posledice takega znižanja. Evropska komisija lahko tako hitro in sorazmerno ukrepa v primeru:
- hudega neravnovesja na trgih
- izgube zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin
- specifičnih težav
Pravna podlaga
Pravna podlaga za uporabo izrednih ukrepov na kmetijskih trgih je Uredba (EU) št. 1308/2013.
Preglednost in spremljanje trgov
Namen preglednosti in spremljanja trgov je:
- zagotavljanje dostopnih informacij vsem udeležencem v prehranski verigi, zlasti tistim z omejenimi viri, kot so kmetje in raziskovalci. To jim omogoča sprejemanje ozaveščenih poslovnih odločitev, s čimer se zagotavlja pravilno delovanje kmetijskih trgov;
- spremljanje razvoja kmetijskih trgov in pravočasno ugotavljanje morebitnih nevarnosti motenj, kar bo Komisiji omogočilo, da nemudoma sprejme ustrezne tržne ukrepe EU, kadar so potrebni.
Evropska komisija zbira informacije od držav EU in deležnikov, da bi zagotovila pravilno delovanje kmetijskih trgov in spremljala njihov razvoj. Te informacije, ki dopolnjujejo tržne ukrepe EU, so namenjene večji preglednosti trgov in so na voljo v observatorijih EU za trge in na portalu kmetijskih podatkov.
Pravna podlaga
Uporabo tržnih ukrepov v podporo kmetijskemu sektorju urejajo naslednje pravne določbe:
- členi 11 do 16 Uredbe (EU) št. 1308/2013 o uporabi javne intervencije na kmetijskih trgih;
- členi 17 do 21 Uredbe (EU) št. 1308/2013 o zagotavljanju pomoči za zasebno skladiščenje kmetijskih proizvodov na kmetijskih trgih;
- členi 219 do 222 Uredbe (EU) št. 1308/2013 o uporabi izrednih ukrepov na kmetijskih trgih;
- členi 222a do 223 Uredbe (EU) št. 1308/2013 o preglednosti in spremljanju trgov.
