Skip to main content
Agriculture and rural development

Trajnostna raba zemljišč (ekologizacija)

Trajnostna raba kmetijskih zemljišč in finančne koristi za kmete.

Cilji ekologizacije

Kmetijska zemljišča pokrivajo polovico površine Evropske unije. Kmetje so upravitelji podeželja, oblikujejo krajino in s svojim delom zagotavljajo javne dobrine, ki koristijo vsem. Vendar je njihovo preživetje tudi odvisno od naravnih virov, kot so tla in voda. Na kmetijske dejavnosti vplivajo vremenske razmere, stanje okolja, biotska raznovrstnost in kakovost vode.

„Plačilo za zeleno komponento“ (ali „ekologizacija“) podpira kmete, ki začnejo uporabljati ali ohranjajo metode ekološkega kmetovanja za izpolnjevanje okoljskih in podnebnih ciljev. Z ekologizacijo EU nagrajuje kmete za ohranjanje naravnih virov in zagotavljanje javnih dobrin, ki koristijo državljanom, vendar se ne odražajo v tržnih cenah.

Države EU morajo 30 % svoje dohodkovne podpore nameniti za zeleno komponento ali ekologizacijo.

Nova skupna kmetijska politika: 2023–2027

Junija 2021 je bil po obsežnih pogajanjih med Evropskim parlamentom, Svetom EU in Evropsko komisijo dosežen dogovor o reformi skupne kmetijske politike (SKP). Dogovor je bil uradno sprejet 2. decembra 2021, nova SKP pa bo začela veljati 1. januarja 2023.

V okviru nove SKP bosta spremenjena obstoječa sistema pogojenosti in zelene komponente, ki bosta odražala ambicioznejše zelene cilje in prispevala k uresničevanju ciljev evropskega zelenega dogovora. Nova politika med drugim uvaja okoljske sheme, ki bodo zagotavljale močnejše finančne spodbude za uporabo podnebju in okolju prijaznih kmetijskih praks. Do leta 2023 ostajajo v veljavi obstoječi ukrepi v skladu z določbami prehodne uredbe o SKP.

Plačila za ekologizacijo v praksi

Kmetje prejmejo plačilo za zeleno komponento, če izvajajo tri obvezne ukrepe, ki koristijo okolju, zlasti tlom in biotski raznovrstnosti.

  • Diverzifikacija posevkov: zaradi večje raznolikosti posevkov so tla in ekosistemi odpornejši.
  • Ohranjanje trajnih travnikov: travinje podpira sekvestracijo ogljika in varuje biotsko raznovrstnost (habitate).
  • 5 % ornih zemljišč morajo nameniti za območja, ki ugodno vplivajo na biotsko raznovrstnost: površine z ekološkim pomenom, na primer drevesa, žive meje ali neobdelana zemlja, s čimer izboljšujejo biotsko raznovrstnost in habitate.

Diverzifikacija posevkov

Kmetije z več kot 10 ha ornih zemljišč morajo gojiti vsaj dve vrsti kmetijskih rastlin, tiste z več kot 30 ha pa vsaj tri vrste. Glavna kmetijska rastlina ne sme zajemati več kot 75 % zemljišč. V posameznih primerih obstajajo tudi izjeme od pravil, na primer pri kmetih z velikim deležem travinja, ki je samo po sebi okoljsko koristno.

Ohranjanje trajnega travinja

Razmerje med trajnim travinjem in kmetijskimi zemljišči je v državah EU določeno na nacionalni ali regionalni ravni (s 5-odstotnim manevrskim prostorom). Poleg tega države članice EU določijo območja okoljsko občutljivega trajnega travinja, ki ga kmetje ne smejo zorati ali spremeniti njegove rabe.

Površine z ekološkim pomenom

Kmetje, ki imajo več kot 15 ha obdelovalnih površin, morajo zagotoviti, da je vsaj 5 % teh površin z ekološkim pomenom, s čimer se ščiti in izboljšuje biotska raznovrstnost na kmetijah.

Report from the Commission on the implementation of the ecological focus area obligation under the green direct payment scheme
English
(HTML)
Prenesi

Izjeme

Pravila o zeleni komponenti se iz upravnih razlogov in zaradi sorazmernosti ne uporabljajo za kmete, ki so se odločili za shemo za male kmete.

Kmetje, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem, za svojo kmetijo samodejno prejmejo plačilo za zeleno komponento, saj zanje velja, da zaradi narave svojega dela ustvarjajo okoljske koristi.

V posameznih primerih se lahko uporabljajo še druge izjeme.

Alternative za ekologizacijo

Države EU lahko kmetom dovolijo, da z uporabo enakovrednih praks izpolnijo eno ali več zahtev za ekologizacijo. Te prakse morajo temeljiti na kmetijsko-okoljskih shemah v okviru programov držav EU za razvoj podeželja ali na nacionalnih/regionalnih shemah certificiranja.

Vsaka država EU zagotavlja, da kmetje, ki uporabljajo alternativne prakse, ne prejemajo hkrati dohodkovne podpore za obvezno ekologizacijo in sredstev za razvoj podeželja.

Sorodne informacije

Razvoj podeželja

Kazni za neizpolnjevanje obveznosti

Kmetje, ki ne spoštujejo pravil ekologizacije, prejmejo manj denarja. Takšna znižanja podpore upoštevajo število hektarjev, za katere je bilo ugotovljeno, da ne izpolnjujejo pogojev, pri čemer se upošteva narava zahteve za ekologizacijo.

Od leta 2017 lahko nacionalne vlade ob znižanju plačil za ekologizacijo naložijo še upravne kazni. Upravne kazni morajo biti sorazmerne glede na resnost in obseg neskladnosti.

Pravila

Ekologizacija je urejena z naslednjimi pravili o neposrednih plačilih v okviru SKP (Uredba EU št. 1307/2013, Delegirana uredba EU št. 639/2014, Izvedbena uredba EU št. 641/2014).