Kaj so območja z naravnimi ali posebnimi omejitvami
Območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami so tista, na katerih je zaradi posebnih težav, ki jih povzročajo naravne razmere, težje uspešno kmetovati. Da bi se preprečilo opuščanje teh zemljišč, Evropska unija zagotavlja podporo prek shem za razvoj podeželja in dohodkovne podpore.
Merila za območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami
Da bi bilo zemljišče upravičeno do plačila za območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, mora biti razvrščeno v eno od naslednjih treh kategorij:
- gorska območja, ki so zaznamovana zaradi nadmorske višine ali strmih pobočij;
- območja s pomembnimi naravnimi omejitvami, ki temeljijo na osmih biofizikalnih merilih in postopku, znanem kot „prilagoditev meril“;
- druga območja, na katera vplivajo posebne omejitve, so omejena na 10 % skupne površine posameznih držav EU in jih opredeli vsaka država EU sama.
Države EU uporabljajo isto opredelitev teh območij za izdatke za razvoj podeželja in za plačila dohodkovne podpore.
Gorska območja
Kmetijska zemljišča se štejejo za gorska območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, kadar:
- so na nadmorski višini, kjer je kmetijstvo oteženo
- imajo strma pobočja, ki onemogočajo uporabo standardne kmetijske opreme;
- so severno od 62. vzporednika.
Območja s pomembnimi naravnimi omejitvami
Območja s pomembnimi naravnimi omejitvami so tista, na katerih je kmetovanje zaradi posebnih razmer oteženo. Da bi bilo zemljišče uvrščeno med območja s pomembnimi naravnimi omejitvami, mora nanj negativno delovati eden od naslednjih pogojev:
- nizka temperatura,
- suhost,
- čezmerna talna vlaga,
- omejeno osuševanje tal,
- neugodna tekstura in kamnitost,
- plitko koreninjenje,
- slabe kemijske lastnosti,
- strma pobočja.
Za ta območja se uporablja tudi postopek prilagoditve meril, s katerim se preveri, ali se je kmetijska površina tako izboljšala, da na kmetovanje posebni pogoji ne vplivajo negativno. Primer bi bila tla s preveliko talno vlago, ki so zdaj umetno osušena.
Območja s posebnimi omejitvami
Območja s posebnimi omejitvami so sestavljena iz zemljišč, na katera negativno vplivajo drugi dejavniki. To so območja, na katerih obstaja veliko tveganje prenehanja kmetijske pridelave in na katerih je pomembno vzdrževati aktivno kmetijsko skupnost za:
- ohranitev ali izboljšanje okolja;
- ohranjanje podeželja;
- ohranitev turističnega potenciala območja;
- zaščito obale.
Ta območja opredelijo države EU same in ne smejo presegati 10 % skupne površine države.
Plačila za razvoj podeželja za območja z naravnimi ali posebnimi omejitvami
Države članice EU lahko izvajajo plačila za območja z naravnimi ali posebnimi omejitvami iz sredstev za razvoj podeželja, ki so namenjena kritju finančne razlike med območji brez omejitev in območji z naravnimi ali posebnimi omejitvami.
Plačila dohodkovne podpore za območja z naravnimi ali posebnimi omejitvami
Države EU se lahko odločijo za plačilo posebne dohodkovne podpore območjem z naravnimi ali posebnimi omejitvami. Trenutno to plačilo zagotavljata le Danska in Slovenija. Za dodatna plačila kmetom na območjih z naravnimi ali posebnimi omejitvami se lahko uporabi do 5 % nacionalne dodelitve za dohodkovno podporo.
