Novi model izvajanja

Novi model izvajanja je temelj nove skupne kmetijske politike (SKP), ki je začela veljati 1. januarja 2023. Pomeni premik k močnemu poudarku na smotrnosti in rezultatih ter ponovno uravnoteženje odgovornosti med državami EU in Komisijo, hkrati pa ohranja zanesljiv sistem zagotovil v zvezi z odhodki SKP. Novi model izvajanja upošteva potrebe vsake države EU, hkrati pa omogoča dovolj manevrskega prostora za oblikovanje kmetijske politike. Priznava posebnosti držav EU in zagotavlja tudi skupne lastnosti.

Temelj novega modela izvajanja so strateški načrti SKP držav EU in njihovi dobro delujoči sistemi upravljanja. Namen strateških načrtov SKP je, da države EU načrtujejo in usmerijo svoje intervencije v obravnavanje specifičnih potreb, hkrati pa uresničijo cilje na ravni EU.

Z novim modelom izvajanja je SKP prešla z modela, ki temelji na skladnosti, na model, ki temelji na smotrnosti, z bolj racionaliziranim pristopom, v okviru katerega se določijo ciljne vrednosti za politiko kot celoto in ki je namenjen doseganju rezultatov ob upoštevanju potreb posameznih držav.

Zato je bil na ravni EU določen manj podroben nabor pravil, da bi si lahko države EU prizadevale za skupne cilje EU na podlagi svojih strateških načrtov SKP, ki bolje ustrezajo njihovim nacionalnim in regionalnim razmeram.

Zakonodaja o SKP ima zdaj skupen nabor kazalnikov za okvir smotrnosti, spremljanja in vrednotenja. Kazalniki se bodo spremljali na podlagi letnih poročil o smotrnosti, da se oceni napredek držav EU pri doseganju njihovih ciljnih vrednosti in ciljev SKP.

Komisija bo v okviru letne potrditve smotrnosti preverila, ali so odhodki držav EU usklajeni z realiziranimi učinki, na večletni ravni pa se bo spremljalo, kako države EU dosegajo mejnike in ciljne vrednosti za doseganje rezultatov.

To osredotočenost na smotrnost politike bo izražal tudi novi pristop k zagotovilu. Ker zakonodaja EU ne bo več določala podrobnih pravil o skladnosti na ravni upravičencev, bo smotrnost na nacionalni ravni novi vir zagotovila za izvajanje SKP.

Upravičenost odhodkov v okviru strateškega načrta SKP bo pogojena z dobro delujočimi sistemi upravljanja držav, vključno s spoštovanjem osnovnih zahtev EU in povezovanjem odhodkov z ustreznimi učinki.

Komisija ima na voljo instrumente za zaščito proračuna Unije, kadar odhodki držav EU niso povezani z ustreznim učinkom ali kadar sistemi upravljanja držav ne delujejo pravilno.

Kadar smotrnost držav EU ni v skladu z načrti, bo Komisija z njimi tesno sodelovala na podlagi akcijskih načrtov, da bi smotrnost uskladile z načrti in zagotovile, da SKP izpolnjuje cilje na ravni EU. Če se akcijski načrt ne izvede ali če očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, se lahko izplačilo državi EU iz proračuna Unije tudi začasno ustavi. 

Z novim modelom izvajanja lahko države EU prilagodijo podporo kmetijstvu glede na svoje potrebe in potrebe kmetov, da bi izpolnile cilje SKP. S tem je tudi mogoče zmanjšati kompleksnost in upravno breme.

Novi model izvajanja spodbuja poenostavitev, saj državam EU omogoča, da oblikujejo lastne sisteme kontrole in sankcij.

Prejšnji okvir SKP je temeljil na podrobnih zahtevah na ravni EU ter vključeval stroge kontrole, sankcije in revizijske ureditve. Prejšnja pravila so bila zelo normativna, vse do ravni kmetij. Ker pa sta kmetijstvo in podnebje v EU zelo raznolika, niti pristop od zgoraj navzdol niti enoten pristop za vse nista več primerna za doseganje želenih rezultatov in dodane vrednosti EU.

Zakonodaja EU v okviru novega modela izvajanja določa osnovne parametre politike (cilje SKP, splošne vrste intervencij, osnovne zahteve), medtem ko imajo države EU večjo odgovornost in bodo imele več prožnosti glede načina, kako izpolnjujejo cilje in dosegajo dogovorjene ciljne vrednosti.

Da bi se ustvarila dodana vrednost in ohranil delujoč kmetijski notranji trg, države EU delujejo v okviru strukturiranega procesa, na podlagi katerega so bili pripravljeni strateški načrti SKP in ki bi zajemal intervencije v obliki neposrednih plačil za sektorje in razvoj podeželja, s čimer bi se zagotovila skladnost politik. Model izvajanja bo tako še naprej zagotavljal enake konkurenčne pogoje, s čimer bo ohranil skupno naravo in dva stebra politike. Komisija bo strateške načrte SKP odobrila, da se čim bolj poveča prispevek SKP k prednostnim nalogam in ciljem EU ter doseganju podnebnih in energetskih ciljev držav EU. To je pomembno za ohranitev skupnega pristopa k uresničevanju okoljskih in podnebnih ciljev v vseh državah EU.

Pravna podlaga za skupno kmetijsko politiko je določena v Pogodbi o delovanju Evropske unije.

SKP za obdobje 2023–2027 urejajo tri uredbe, ki se uporabljajo od 1. januarja 2023:

• Uredba (EU) 2021/2116 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013;
• Uredba (EU) 2021/2115 o določitvi pravil o podpori za nacionalne strateške načrte SKP ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013;
• Uredba (EU) 2021/2117 o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije.