Skip to main content
Agriculture and rural development

Nova skupna kmetijska politika: 2023–2027

Nova skupna kmetijska politika bo ključna za zagotavljanje prihodnosti kmetijstva in gozdarstva ter tudi za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora.

Nov način dela

Nova SKP je posodobljena politika z velikim poudarkom na rezultatih in smotrnosti.

Deset specifičnih ciljev

Politika se osredotoča na deset specifičnih ciljev, ki so povezani s skupnimi cilji EU glede socialne, okoljske in gospodarske trajnostnosti v kmetijstvu in na podeželju.

Nacionalni strateški načrti

Vsaka država EU bo pripravila nacionalni strateški načrt SKP, ki bo združeval financiranje dohodkovne podpore, razvoja podeželja in tržnih ukrepov. Države EU bodo pri pripravi svojih strateških načrtov prispevale k desetim specifičnim ciljem, in sicer na podlagi nabora orodij za širše ukrepe politike, ki ga je zagotovila Komisija in ki se lahko prilagaja nacionalnim potrebam in zmogljivostim.

Poudarek na smotrnosti in rezultatih

Zakonodaja SKP določa skupni sklop kazalnikov, ki so del novega okvira smotrnosti, spremljanja in vrednotenja. Kazalniki se bodo spremljali z letnimi poročili o smotrnosti in dvoletnim pregledom izvajanja strateških načrtov SKP, da se bo ocenil napredek držav EU pri doseganju njihovih ciljev in ciljev SKP.

Ključna področja reforme

Nova SKP vključuje več reform politike za podporo prehodu na trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo v EU.

Okolju prijaznejša SKP

Nova SKP kmetijstvo podpira pri tem, da bi veliko bolj prispevalo k ciljem evropskega zelenega dogovora:

  • ambicioznejši zeleni cilji: načrti SKP bodo v skladu z okoljsko in podnebno zakonodajo. Vsaka država EU bo morala v svojem strateškem načrtu SKP pokazati večjo ambicioznost na področju okoljskih in podnebnih ukrepov v primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem (brez „nazadovanja“), prav tako bo morala načrt posodobiti ob spremembah podnebne in okoljske zakonodaje;
  • prispevek k ciljem zelenega dogovora: nacionalni strateški načrti SKP bodo prispevali k ciljem zelenega dogovora (v priporočilih za SKP je navedeno, kako naj bi se ta prispevek zagotovil);
  • izboljšana pogojenost: plačila upravičencem v okviru SKP bodo vezana na sklop strožjih obveznih zahtev. Na primer, na vsaki kmetiji bodo vsaj 3 % ornih zemljišč namenjeni biotski raznovrstnosti in neproizvodnim elementom z možnostjo prejemanja podpore prek okoljskih shem, da se doseže 7 %. Mokrišča in šotišča bodo prav tako zaščitena;
  • okoljske sheme: vsaj 25 % proračuna za neposredna plačila bo dodeljenih okoljskim shemam, s čimer bodo zagotovljene močnejše spodbude za podnebju in okolju prijazne kmetijske prakse in pristope (kot so ekološko kmetovanje, agroekologija, ogljično kmetovanje itd.) ter za izboljšave na področju dobrobiti živali;
  • razvoj podeželja: vsaj 35 % sredstev bo dodeljenih ukrepom za podporo podnebju, biotski raznovrstnosti, okolju in dobrobiti živali;
  • operativni programi: v sektorju sadja in zelenjave bo v okviru operativnih programov okolju namenjenih vsaj 15 % odhodkov (v primerjavi z 10 % v tekočem programskem obdobju);
  • podnebje in biotska raznovrstnost: 40 % proračuna SKP bo moralo biti povezanih s podnebjem in trdno podpirati splošno zavezo, da se 10 % proračuna EU nameni ciljem na področju biotske raznovrstnosti do konca obdobja večletnega finančnega okvira EU.

Pravičnejša SKP

Z novo SKP se podpora usmerja k tistim, ki jo najbolj potrebujejo:

  • prerazporeditev dohodkovne podpore: države EU bodo morale vsaj 10 % neposrednih plačil nameniti orodju prerazporeditvene dohodkovne podpore, da bi bolje obravnavale dohodkovne potrebe manjših in srednje velikih kmetij;
  • aktivni kmetje: nova zakonodaja vsebuje obvezno, vendar prožno opredelitev aktivnega kmeta, ki jo uvedejo države EU, vključno z ravnjo dejavnosti, ki se izvajajo. Nekatere vrste podpore EU lahko prejmejo le aktivni kmetje;
  • socialna pogojenost: plačila v okviru SKP bodo vezana na spoštovanje določenih delovnih standardov EU, upravičenci pa bodo spodbujeni k izboljšanju delovnih pogojev na kmetijah;
  • konvergenca plačil: z novo SKP bo zagotovljena večja konvergenca ravni dohodkovne podpore, tako znotraj posameznih držav EU kot med njimi;
  • podpora mladim kmetom: države EU bodo morale vsaj 3 % proračuna za neposredna plačila dodeliti mladim kmetom, in sicer v obliki dohodkovne podpore ali podpore za naložbe ali zagonske pomoči za mlade kmete;
  • izboljšanje uravnotežene zastopanosti spolov: enakost spolov in povečanje udeležbe žensk v kmetijstvu sta – prvič – vključena v cilje strateških načrtov SKP. Države EU morajo proučiti ti vprašanji in obravnavati opredeljene izzive.

Izboljšanje konkurenčnosti

Nova SKP bo okrepila položaj kmetov v dobavni verigi in spodbudila konkurenčnost agroživilskega sektorja:

  • izboljšana pogajalska moč: z novimi pravili se bo okrepilo sodelovanje med proizvajalci, pri čemer se bo kmete spodbudilo k skupnemu delu in se jim omogočilo, da na trgu ustvarijo izravnalno moč;
  • tržna usmerjenost: nova SKP ohranja splošno tržno usmerjenost iz prejšnjih reform, pri čemer kmetije v EU spodbuja, da ponudbo uskladijo s povpraševanjem v Evropi in zunaj nje;
  • rezerva za krizne razmere: za spoprijemanje s prihodnjimi krizami prenovljena SKP vključuje novo finančno rezervo v višini vsaj 450 milijonov evrov na leto;
  • podpora za vinski sektor: dogovorjena so bila posebna pravila za izboljšanje podpore za vinski sektor.

Znaten proračun

Za SKP bo še naprej na voljo trden dolgoročni proračun.

Financiranje SKP

Za SKP v obdobju 2021–2027 so bila dodeljena sredstva v višini 387 milijard EUR. Ta bodo prišla iz dveh različnih skladov: Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS), ki znaša 291,1 milijarde evrov (v tekočih cenah), in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ki bo znašal 95,5 milijarde EUR.

Instrument Next Generation EU

Proračun za EKSRP vključuje 8 milijard evrov iz instrumenta Next Generation EU za pomoč podeželju pri izvajanju strukturnih sprememb, ki so potrebne za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora in digitalnega prehoda.

Prenosi med dodelitvami

Da bi lahko države EU svojo politiko bolje prilagodile prednostnim ciljem kmetijskega sektorja, bodo lahko do 25 % svojih dodelitev v okviru SKP prenesle na dohodkovno podporo in razvoj podeželja. Države EU lahko uporabijo dodatno prožnost za nekatere namene, kot so podpora okoljskim in podnebnim ciljem, podpora mladim kmetom in podpora v primeru držav s podpovprečnimi neposrednimi plačili.

Znanje, raziskave in inovacije

Napredek na področju raziskav, izmenjave znanja in inovacij bo bistven za zagotavljanje pametnega in trajnostnega kmetijskega sektorja.

Komisija je v okviru svoje zaveze, da bo podprla raziskave in inovacije v kmetijstvu, predlagala, da se 10 milijard evrov iz programa Obzorje Evropa nameni projektom, povezanim s hrano, kmetovanjem, razvojem podeželja in biogospodarstvom.

Prenovljena SKP bo izkoristila to povečano naložbo, pri čemer bo z vključitvijo okrepljenih sistemov znanja in inovacij na področju kmetijstva (AKIS) spodbudila razvoj inovacijskih projektov, razširjala njihove rezultate in spodbujala njihovo čim širšo uporabo. Službe kmetijskega svetovanja bodo ključno orodje pri izmenjavi novega znanja in zamisli.

Časovnica reforme SKP

  1. 2027

    Komisija bo izvedla drugi pregled smotrnosti vsakega strateškega načrta SKP.

  2. 2026

    Leta 2026 bo z vmesnim vrednotenjem ocenjena smotrnost nove SKP.

  3. 2025

    Komisija bo izvedla prvi pregled smotrnosti vsakega strateškega načrta SKP in po potrebi od držav EU zahtevala, da izvedejo določene nadaljnje ukrepe. 

  4. 2024

    Od leta 2024 bo vsaka država EU predstavila letno poročilo o smotrnosti in se s Komisijo sestala na letni pregledovalni seji.

  5. December 2023

    Konec leta 2023 bo Evropska komisija predložila poročilo, ki bo vsebovalo oceno skupnih prizadevanj v okviru vseh strateških načrtov SKP, s posebnim poudarkom na skupnih ambicijah za doseganje ciljev zelenega dogovora.

  6. Januar 2023

    Začetek izvajanja strateških načrtov SKP.

  7. December 2021

    2. decembra 2021 je bil uradno sprejet dogovor o reformi skupne kmetijske politike (SKP). Do 31. decembra 2021 je morala vsaka država EU predložiti svoj strateški načrt SKP. Komisija je morala načrte v šestih mesecih oceniti in odobriti.

  8. Junij 2021

    Po vrsti trialogov je bil 25. junija 2021 dosežen začasni politični dogovor o reformi SKP.

  9. November 2020

    Evropski parlament in Svet EU sta se oktobra 2020 dogovorila o svojih pogajalskih stališčih, tako da je lahko 10. novembra potekal prvi „trialog“ med tremi institucijami.

  10. Junij 2018

    1. junija 2018 je Evropska komisija predstavila zakonodajne predloge za reformo SKP.

Pravna podlaga

Reforma zajema tri uredbe, ki se bodo na splošno uporabljale od 1. januarja 2023:

Za leti 2021 in 2022 velja prehodna uredba, s katero se zapolnjuje vrzel med sedanjo in novo zakonodajo.

Dokumenti

Factsheet: Green Deal targets for 2030 and agricultural production studies
English
(1.36 MB - PDF)
Prenesi
Factsheet – a greener and fairer CAP
English
(1.95 MB - PDF)
Prenesi
List of potential agricultural practices that eco-schemes could support
English
(2.41 MB - PDF)
Prenesi
How the new CAP will contribute to the European Green Deal
English
(3.02 MB - PDF)
Prenesi
Building stronger agricultural knowledge and innovation systems
English
(770.57 KB - PDF)
Prenesi
Report: preparing for future AKIS in Europe
English
(13.42 MB - PDF)
Prenesi
Brochure on the environmental benefits and simplification of the post-2020 CAP
English
(3.02 MB - PDF)
Prenesi