Deset ključnih ciljev
Skupna kmetijska politika (SKP) v obdobju 2023–2027 temelji na desetih ključnih ciljih. Ti cilji, ki so osredotočeni na socialo, okolje in gospodarstvo, so podlaga, na kateri so države EU oblikovale svoje strateške načrte SKP.
Ti cilji so:
- zagotovitev pravičnega dohodka za kmete
- povečanje konkurenčnosti
- izboljšanje položaja kmetov v prehranski verigi
- ukrepanje na področju podnebnih sprememb
- skrb za okolje
- ohranitev krajine in biotske raznovrstnosti
- podpora generacijski pomladitvi
- ustvarjanje dinamičnih podeželskih območij
- varovanje kakovosti hrane in zdravja
- krepitev znanja in inovacij
Sorodne informacije
Specifični cilji SKP po državah
Analiza ključnih ciljev politike
Evropska komisija je pripravila več povzetkov za predstavitev razlogov za vsakega od desetih ciljev. V njih je za vsak cilj povzela glavna dejstva in njegov pomen za politiko.
Podpora vzdržnim dohodkom kmetij
„V letu 2017 so kmetje v povprečju zaslužili malo manj kot polovico tega, kar bi pri opravljanju kakšnega drugega dela, pred desetletjem pa tretjino.“
Ključni cilj: podpora vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti kmetijskega sektorja po vsej EU, da se okrepita dolgoročna prehranska varnost in kmetijska raznovrstnost ter zagotovi gospodarska trajnostnost kmetijske proizvodnje.
Povzetek predstavlja sedanje stanje na področju dohodkov kmetij v EU, vlogo SKP pri podpori tem dohodkom ter razlike med državami in sektorji EU. Poleg tega obravnava, katera kombinacija ukrepov je potrebna za doseganje ključnega cilja podpore vzdržnim dohodkom kmetij.
Povečanje konkurenčnosti
„Pritiski na kmetijske vire EU so se povečali zaradi vse večjega povpraševanja po hrani in industrijskega povpraševanja, kar je posledica demografskih sprememb in sprememb čistega dohodka.“
Ključni cilj: krepitev tržne usmerjenosti ter kratkoročno in dolgoročno povečanje konkurenčnosti kmetij, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji.
Povzetek navaja številna gonila in orodja politike, ki so na voljo za povečanje produktivnosti v kmetijstvu EU, kot so programi za raziskave in inovacije, nove tehnologije, razvoj podeželja in infrastruktura, učinkoviti svetovalni sistemi in stalno usposabljanje za upravljavce kmetij.
Izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi
„Za kmetijstvo je zaradi visokih vhodnih stroškov, spremenljive proizvodnje in vključitve novih storitev značilen stagnanten in nizek delež dodane vrednosti v vrednostni verigi.“
Ključni cilj: izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi.
Povzetek preučuje, kako lahko nova SKP v obdobju 2023–2027 okrepi položaj kmetov z ukrepi, kot so okrepljeno sodelovanje med kmeti, povečanje preglednosti trga in zagotavljanje učinkovitih mehanizmov v boju proti nepoštenim trgovinskim praksam.
Prispevek k blažitvi podnebnih sprememb
„Kmetijstvo EU ima ključno vlogo pri doseganju zavez iz Pariškega sporazuma in strategij EU o trajnostnosti in biogospodarstvu z okrepitvijo prizadevanj na področju emisij toplogrednih plinov.“
Ključni cilj: prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in povečanjem sekvestracije ogljika, ter spodbujanje trajnostne energije.
Povzetek obravnava vlogo kmetijstva pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov z novimi tehnikami upravljanja kmetij in tal. Poleg tega obravnava tveganje, ki ga podnebne spremembe predstavljajo za kmetijstvo.
Učinkovito upravljanje naravnih virov
„V EU je v kmetijskih zemljiščih shranjenih 51 milijard ton ogljikovega dioksida, kar je bistveno več od letnih emisij toplogrednih plinov držav EU.“
Ključni cilj: spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak, vključno z zmanjšanjem odvisnosti od kemikalij.
Povzetek obravnava tla kot enega najpomembnejših naravnih virov, ki zagotavlja osnovna hranila, vodo, kisik in podporo za rastline. Obravnava tudi vprašanja glede zdravja tal in poudarja pomen politik, ki spodbujajo varstvo tal.
Zaustavitev in sprememba trenda izgube biotske raznovrstnosti
„Kmetijska dejavnost je močno odvisna od različnih vrst biotske raznovrstnosti, hkrati pa ima pomembno vlogo pri ohranjanju habitatov in vrst, odvisnih od kmetijskih zemljišč.“
Ključni cilj: prispevanje k zaustavitvi in spremembi trenda izgube biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajin.
Povzetek obravnava vprašanja biotske raznovrstnosti v EU s posebnim poudarkom na povezavi s kmetijskimi krajinami in krajinskimi značilnostmi. S tem poudarkom opozarja na nekatere spremembe, ki so potrebne v kmetijskem sektorju, pojasnjuje ustrezna orodja SKP, ki so trenutno na voljo, in postavlja ključna vprašanja o načinu razvoja SKP v prihodnosti.
Generacijska pomladitev
„Dinamičen kmetijski sektor potrebuje kvalificirane in inovativne mlade kmete, ki se bodo znali odzvati na družbene zahteve, od kakovostne hrane do okoljskih javnih dobrin.“
Ključni cilj: privabljanje in zadržanje mladih kmetov in novih kmetov v tem poklicu ter spodbujanje trajnostnega razvoja podjetij na podeželju.
Povzetek opredeljuje izzive in potrebe mladih kmetov v EU ter opisuje, kako lahko bolj usmerjen sistem podpore, ki temelji na oceni potreb in bolj merljivih pričakovanih rezultatih, spodbudi generacijsko pomladitev in pripomore k uspehu mladih kmetov v kmetijskem sektorju.
Delovna mesta, rast in enakost na podeželskih območjih
„Skupna kmetijska politika lahko pripomore k zmanjšanju brezposelnosti in revščine na podeželskih območjih. Nedavna študija Svetovne banke je pokazala pozitivno vlogo politike pri zmanjševanju revščine.“
Ključni cilj: spodbujanje zaposlovanja, rasti, enakosti spolov, vključno s participacijo žensk v kmetovanju, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželju, pa tudi krožnega biogospodarstva in trajnostnega gozdarstva.
Povzetek obravnava vlogo SKP v podeželskem gospodarstvu in raziskuje, kako dohodkovna podpora in finančne pomoči za razvoj podeželja prispevajo k ohranjanju stopnje zaposlenosti in življenjskega standarda.
Odzivanje na družbene zahteve na področju hrane in zdravja
„Celotna prodaja antimikrobikov za uporabo v veterinarski medicini se je v 25 evropskih državah med letoma 2011 in 2018 zmanjšala za več kot 35 %.“
Ključni cilj: izboljšanje odziva kmetijstva EU na družbene zahteve glede hrane in zdravja, vključno z visokokakovostno, varno in hranljivo hrano, pridelano na trajnostni način, zmanjšanje živilskih odpadkov ter izboljšanje dobrobiti živali in boj zoper antimikrobično odpornost.
Povzetek se osredotoča na izzive, ki jih predstavlja antimikrobična odpornost v živinoreji, tesne povezave med dobrobitjo živali, zdravjem živali in boleznimi, ki se prenašajo z živili, ter ukrepi EU, ki lahko podpirajo kmete in države EU v boju zoper antimikrobično odpornost.
Spodbujanje znanja in inovacij
„Podpora izmenjavi znanja, usposabljanju, svetovanju in inovacijam je odločilnega pomena za zagotovitev pametnega in trajnostnega kmetijstva, gozdarstva ter pametnih in trajnostnih podeželskih območij.“
Ključni cilj: modernizacija kmetijstva in podeželskih območij z izboljšanjem in izmenjavo znanja, inovacijami in digitalizacijo ter s spodbujanjem kmetov k njihovi uporabi z boljšim dostopom do raziskav, inovacij, izmenjave znanja in usposabljanja.
Ta povzetek obravnava modernizacijo kmetijstva z okrepitvijo sodelovanja in izmenjave znanja ter z izboljšanjem usposabljanja na področju kmetijstva.
