SKP in socialna trajnostnost

SKP in socialna trajnostnost v EU

Kmetijstvo ne zagotavlja le preživetja kmetom in njihovim družinam po vsej EU, temveč s številnimi bistvenimi storitvami podpira tudi družbo kot celoto. Kmetijstvo prispeva k družbi zlasti tako, da:

• zagotavlja hrano in druge osnovne materiale za državljane in državljanke,
• je hrbtenica gospodarstva podeželskih skupnosti.

Skupna kmetijska politika (SKP) zagotavlja, da lahko kmetje dolgoročno zagotavljajo te storitve s prizadevanjem za ekonomsko trajnostnost kmetijstva. Gospodarski ukrepi SKP pa vsebujejo socialno vključujoče določbe, kot so podpora za male kmete in prerazporeditvena plačila.

Tudi okoljski ukrepi SKP so zasnovani tako, da so socialno trajnostni. SKP s podpiranjem upravljavskih obveznosti in naložb, ki ugodno vplivajo na okolje, vsem kmetom omogoča, da v imenu družbe varujejo naravne vire in biotsko raznovrstnost. To je bistvena storitev, ki sicer ne bi bila plačana na trgu.

Poleg tega SKP s politikami in ukrepi, ki so posebej usmerjeni v prehransko varnost in podpirajo podeželske skupnosti, zagotavlja, da kmetijstvo prispeva k trajnostnosti na vseh ravneh družbe.

Pravičnejša SKP

V okviru SKP za obdobje 2023–2027 se podpora usmerja k tistim, ki jo najbolj potrebujejo:

• prerazporeditev dohodkovne podpore: države EU morajo vsaj 10 % neposrednih plačil nameniti orodju prerazporeditvene dohodkovne podpore, da bi bolje obravnavale dohodkovne potrebe manjših in srednje velikih kmetij;
• aktivni kmetje: nova zakonodaja vsebuje obvezno, vendar prožno opredelitev aktivnega kmeta, ki jo uvedejo države EU, vključno z ravnjo dejavnosti, ki se izvajajo. Nekatere vrste podpore EU lahko prejmejo le aktivni kmetje;
• socialna pogojenost: plačila v okviru SKP so vezana na spoštovanje določenih delovnih standardov EU, upravičenci pa so spodbujeni k izboljšanju delovnih pogojev na kmetijah;
• konvergenca plačil: z novo SKP za obdobje 2023–2027 se zagotovi večja konvergenca ravni dohodkovne podpore, tako znotraj posameznih držav EU kot med njimi;
• podpora mladim kmetom: države EU morajo vsaj 3 % proračuna za neposredna plačila dodeliti mladim kmetom, in sicer v obliki dohodkovne podpore ali podpore za naložbe ali zagonske pomoči za mlade kmete;
• izboljšanje uravnotežene zastopanosti spolov: enakost spolov in povečanje udeležbe žensk v kmetijstvu sta – prvič – vključena v cilje strateških načrtov SKP. Države EU morajo proučiti ti vprašanji in obravnavati opredeljene izzive. 

Proizvodnja varne in trajnostne hrane

Prehranska varnost je ključna naloga EU. Prvotni cilj SKP, ki je ena od prvih in najobsežnejših politik EU, je bil zagotoviti prehransko varnost po drugi svetovni vojni.

SKP pomaga kmetijstvu pri izpolnjevanju zahtev družbe spodbuja učinkovito proizvodnjo hrane, ki dosega največje donose za kmete, potrošnike in okolje, in sicer tako, da:

• preoblikuje proizvodne metode in sisteme upravljanja, da se zmanjša uporaba pesticidov in gnojil ter čim bolje izkoristijo naravne, tehnološke in digitalne rešitve,
• zagotavlja široke palete podpornih ukrepov, ki krepijo dohodek kmetij in konkurenčnost,
• financira ukrepe obveščanja in promocije za izobraževanje potrošnikov o kmetijstvu EU kot varnem in trajnostnem viru hrane.

Spodbujanje odpornih podeželskih skupnosti

Kmetijstvo je hrbtenica podeželskih skupnosti po vsej EU. Te skupnosti se soočajo s številnimi izzivi, kot so staranje prebivalstva in premalo razvita infrastruktura ter pomanjkanje storitev in zaposlitvenih možnosti.

SKP pomaga krepiti odpornost podeželskih skupnosti na več načinov:

• politika razvoja podeželja podpira socialno vključenost, ustvarjanje delovnih mest in diverzifikacijo ter razvoj podeželske infrastrukture, denimo povečanje pokritosti s širokopasovnimi povezavami,
• programi razvoja podeželja vključujejo tudi podporo prek metode LEADER, ki združuje podeželske skupnosti pri pripravi in upravljanju strategij lokalnega razvoja za soočanje z njihovimi izzivi;
• dodatna podpora kmetom na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami pomaga blažiti negativne socialno-ekonomske posledice opuščanja zemljišč, medtem ko posebna plačila za mlade kmete spodbujajo generacijsko pomladitev in trajnost podeželskega prebivalstva,
• Komisija prek okvira skupnega spremljanja in ocenjevanja (CMEF) zbira celovite socialno-ekonomske kazalnike za podeželska območja, ki zagotavljajo na podatkih temelječe rešitve za glavna socialna vprašanja, kot so depopulacija, revščina in brezposelnost.

SKP prav tako potrjuje in krepi vezi med podeželskimi skupnostmi in podeželskim okoljem. Ukrepi za zaščito krajine, prostoživečih živali in naravnih virov, kot so čist zrak in reke, niso koristni le za kmetijstvo in okolje, pač pa prispevajo tudi k večji kakovosti življenja na podeželskih območjih ter omogočajo rekreacijske dejavnosti in turizem, kar dodatno podpira podeželske skupnosti.